Vizita.si
Vizita zdravniki

POPovi zdravniki

Težave s koncentracijo

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.
27. 03. 2009 14.28
0

Pozdravljeni, star sem 47 let,v dobri kondiciji.Veliko se ukvarjam s športom,pri čemer se učinkovito sprostim, pod fizično obremenitvijo se odlično počutim. Problem imam s koncentracijo,pojavilo se...

Vprašanje
Pozdravljeni, star sem 47 let,v dobri kondiciji.Veliko se ukvarjam s športom,pri čemer se učinkovito sprostim, pod fizično obremenitvijo se odlično počutim. Problem imam s koncentracijo,pojavilo se je pred leti v službi,kjer sem bil močno obremenjen in izpostavljen ''multiaplikativnosti''.Če skušam prezentirati neko daljšo misel, se mi zgodi, kot da zgubljam ''rdečo nit'' podane teme. Kot sem ugotovil,imam vse lastnosti tistih, ki jim prevladuje desna možganska polovica (odlična orientacija, intuicija..),na drugi strani kot da včasih manjka neka baza podatkov (ne najdem prave besede, težko se skoncentriram).Problem se potencira ob prehodu na slabo vreme. Sem pa imel v mladosti pretres možganov, ter kasneje še en kar hud udarec po glavi, tako da se bojim, da ni to kaj povezano. Čeprav, glava me ne boli nikoli. Hvala za kakršenkoli nasvet in lp.
Odgovor
Spoštovani, Pri večini ljudi z leti upadajo funkcije (zlasti) delovnega spomina. Ena izmed funkcij delovnega spomina je tudi ustrezen priklic informacij, shranjenih v dolgoročni spomin. To pa nikakor ne pomeni slabšega izvedbe spominskega sistema v celoti, le funkcije se nekako bolj ekonomično prestrukturirajo. V dolgoročnem spominu je naloženih veliko že izpopolnjenih shem, podatkov, izkušenj, ki so pri mladih ljudeh še v »izdelavi«, zato ti potrebujejo zmogljivejši delovni spomin. Kadar se pripravljate na predstavljanje lastnih idej ali drugega gradiva, je zato potrebno informacije čim bolj povezovati med sabo. Najlažje to storite z uporabo ključnih besed. Več, kot imate shranjenih informacij, lažje tudi zapolnite manjkajočo vrzel v informacijah, če si jih pomagate priklicati z ustreznimi ključnimi besedami. Zelo pomembno je, da je vnos informacij v dolgoročni spomin (učenje) strukturirano tako, da že sama struktura omogoči čim hitrejši priklic. Priklic seveda lahko ovira tudi preobremenjenost in/ali (zavedne ali nezavedne) čustvene stiske. Čim več je obremenilnih okoliščin, manj ućinkovito deluje naš spominski aparat. Tipičen primer tega je "trema", zaradi katere ljudje ne zmorejo reproducirati celo tistega, kar sicer dobro poznajo. Tudi pri kronični preutrujenosti se lahko pojavljajo specifični, objektivno merljivi upadi kognitivnih sposobnosti pri postopkovnem spominu ter slušni in vizualni pozornosti. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662