Pozdravljena! Te povsem razumem, da je tole obdobje, ki ga prestajaš, lahko strašno naporno. Po vsej verjetnosti si zdaj v srednji šoli, novo okolje, nove zahteve šole, prav tako je zdaj čas prvih ljubezni in zaljubljenosti, hkrati pa ostajajo tudi obveznosti vsakdanjega življenja. Tako, kot je tole obdobje adolescence z vso silo treščilo vate (če se izrazim malo slikovito), je treščilo tudi v tvoje starše. Veliko staršev se na začetku takšnega obdobja težko znajde in težko sprejmejo dejstvo, da njihova mala punčka pravzaprav ni več majhna punčka in da pravzaprav tudi otrok ni več, pač pa je postalo odraščajoče dekle s čisto drugimi potrebami in željami. Tako si želiš več časa zase in za svojo družbo. Je pa na žalost tako, da več svobode oz. samostojnosti predstavlja tudi več odgovornosti, dolžnosti. Vem, da je to včasih težko razumeti. In z odraščanjem pridejo na vrsto tudi takšna sitna gospodinjska opravila in podobno. Je pa to znak, da te tudi tvoji starši vidijo kot nekoga, ki odrašča in je zato sposoben poskrbeti tudi za stvari, za katere morajo skrbeti odrasli. Zato daj staršem čas, da se na spremembe navadijo in jih sprejmejo, sama pa lahko poskrbiš, da ti bodo starši zaupali. To pomeni, da svoje obveznosti izpolnjuj tako, kot ste se dogovorili, v naslednjem šolskem letu pa lahko poskrbite za drugačen dogovor. Tudi vztrajanje pri nečem, kar ti sicer ne ustreza, je znak zrelosti. S starši se poskušaj več pogovarjati o svojih željah, o tem, kaj potrebuješ. Prepričana sem, da boste sčasoma našli skupen jezik. Srečno!