Pozdravljeni! Imam 7 let staro hči, ki ima težave z odvajanjem blata. Že pri treh letih je imela težave z zaprtjem in takrat je bila obravnavana pri pediatru gastroenterologu in psihologu - organskih oz. bolezenskih vzrokov niso našli. Blato ji je celo nenadzorovano uhajalo - kar naprej čez dan je mazala hlačke, kakala je pa po malem. Po nekajmesečnih kontrolah, klistirjih in odvajlih kot je Prorektal, se je stanje uredilo. Do sedaj... V starosti sedmih let je neko jutro pred poukom sedela na stranišču in začela vpiti, da se ne more pokakati in da jo kar naprej tišči kakat. Najprej tudi v šolo ni hotela. Potem je v šoli nekako šlo. Stvar se je začela ponavljati in začela je kakati večkrat na dan, vsakokrat nekaj bobkov. V času počitnic se je vse skupaj poslabšalo. Začela je sedeti na stranišču, kar naprej je pravila, da jo tišči kakat, ne glede na to ali je kakala že prej ali ne. Boji se iti kamorkoli, ker jo je strah, da jo bo tam kakat. Začela se je izogibati igri z drugimi otroci, ker mora hoditi vmes na stranišče. Kar naprej me sprašuje, če mislim, ali bo še šlo kakat in po cele dneve hodi na stranišče zelo pogosto. Bili sva pri zdravniku - dobila je Lactecon enkrat na dan po eno žličko. Ni pomagalo. Potem sva šli še enkrat k zdravniku, spet Lactecon in predlagala je, da se udeleži šole kakanja v zelo oddaljenem kraju, kjer bi sama bivala v bolnišnici vsaj dva tedna. Zaenkrat sem to možnost zavrnila, saj se hči težko prilagaja in še nikoli ni bila sama nikjer, razen s šolo na taboru. Poskušati sem jo začela navajati na odvajanje ob isti uri vsak dan- po kosilu, ker imava takrat največ časa. Lactecon ji dajem dvakrat dnevno. Če ni preveč sitna čez dan in jezava in lepo tišči na stranišču, jo nagradim tako, da dobi zajčka-narisanega, za dan, ko se neprimerno obnaša, dobi piko. Za deset zajčkov dobi nagrado - kakšen zvezek, revijo po njeni izbiri. To jo nekoliko motivira in malo se stvari izboljšujejo. Njeno odvajanje pa še zmeraj ni povsem urejeno. Skrbi me, kako bo, ko se bo začel pouk. Vem, da je pot do uspeha še dolga, vendar bi rada vedela ali ravnam pravilno. Rada bi tudi vedela ali je bolje, da ji rečem, da naj zjutraj, ko poskusi kakat in po kosilu, ko tudi poskuša, vmes pa naj ne bi bila toliko na stranišču, rečem naj ne gre, tudi če ima občutek, da jo tišči, ker se mi zdi oziroma ona tako trdi, da ima ves čas tak občutek, če pa se s čim zamoti in malo pozabi, pa ne hodi kar naprej. Verjetno je najbolje, da se veliko s čim ukvarjamo, da pozabi. Ne vem, kaj naj ji rečem, ko mi reče, da jo skrbi ko bo v šoli. Sedaj sem ji rekla, da lahko gre med odmorom vedno na stranišče. Se pa nekako boji vprašati učiteljico. Rada bi nasvet, kako naj ravnam z njo od jutra do večera, da bi se to uredilo in zato vas prosim za pomoč. Šola kakanja je zadnji izhod, če res ne bi šlo drugače. Hvala in lep pozdrav. J