Spoštovani! Z začasnimi akrilnimi protezami zagotovo ni mogoče tako dobro hranjenje kot bo to mogoče, ko bodo izdelane končne proteze. Zakaj ne more jesti takole na daljavo ne morem oceniti. Je pa vedno najtežji prehod iz fiksne (mostički) na snemno (proteze) protetiko. Nekateri pacienti se zelo težko navadijo. Najtežje je pri začasni protezi, ki je navadno akrilna in narejena kmalu po puljenju, prej pa je bil pacient navajen na mostičke. Taka proteza slabo leži na dlesni, ker se dlesen po puljenju stalno spreminja zaradi celjenja. Akrilna proteza je masivnejša od kovinske in manj stabilna, zato se jo pacienti težko navadijo. Je pa precej cenejša od kovinske in zato jo naredimo kot začasno protezo. Začasna proteza je namenjena obdobju celjenja oziroma čakanja na stalno protezo. Bolj je namenjena estetiki in ohranjanju višine ugriza kot kvalitetnemu hranjenju. Da se rane po puljenju zacelijo tudi v kosti pri starejših lahko traja 6 mesecev do leta dni. V tem času proteza postane ohlapna in običajno začne žuliti. Pomaga, če jo podložimo. Ker v prvih dveh mesecih poteka največ kostne resorbcije, ki sledi puljenju, je to obdobje prilagajanja najtežje. Po tem obdobju se težave postopoma umirijo. Protezo se je potrebno naučiti nositi. Hranjenje poteka na zadnjih zobeh, grize se na obeh straneh hkrati. Mama naj je počasi. V usta naj daje majhne grižljaje, ki se jih mora naučiti prežvečiti tako, da žveči na obeh straneh hkrati. Sprednji zobje pri protezah so namenjeni estetiki in ne grizenju. S protezo se je potrebno sprijazniti, jo vzeti za svojo, da lahko postane kot kos garderobe ali očala. Sčasoma se je pacient tako navadi, da je sploh ne čuti kot tujka. Verjamem, da se bo tudi Vaša mama proteze navadila, tako da bo sčasoma postala del nje. Veliko lažje ji bo, ko bo imela kovinsko protezo. Upam, da sem Vam vsaj malo pomagala. Obupati pa nikar. Lep dan.