Vprašanje
Lep pozdrav,gospa Vesna.Na vas se obračam z malo nenavadnim problemom, ki pa nas pesti že dve leti in na katerega ne vemo odgovora, čeprav smo prelistali že lep kup literature.Imamo 7 in pol let staro hčerkico, ki je zdrav, nasmejan, živahen otrok.Ampak včasih nastane naslednji problem:kar za nekaj dni ne more na veliko potrebo(jo "zapre"), medtem pa po malem, po košćih "kaka" v hlačke. Pravi, da kakeca ne more zadržati, da kar zleze ven in da tudi ne čuti, da bi jo takrat tiščalo na potrebo. Vse to jo zelo prizadene, sram jo je, včasih si noče preobleči hlačk, ker ji je nerodno in se ji ritka grdo vname.Sem pa zadnjič tudi sama osupla, ko sem ji umivala ritko in ji mazala s kremo, pa je začel kakec kar lesti ven...Ne gre veliko, vendno le majhen delček.To se ne dogaja vedno, samo včasih, v dveh letih je imala kakšnih petkrat takšno obdobje. Na začetku smo jo kregali in se norčevali, da je dojenček, seveda zdaj vemo, da to ni bilo prav, ampak nismo vedeli, da ima problem takšne razsežnosti.Navadno se začne to dogajati, kadar deklici kaj ne paše, če se skrega z najboljšo prijateljico, če ji ne ugaja, da mora prespati pri babici, če ima sestrica rojstni dan in je v središču pozornosti...Smo pa ugotovili, da težava najhtreje mine, če se vsi obnašamo, da ni nič in se o tem niti ne pogovarjamo, oziroma ne delamo velike stvari iz tega.... takrat se vse uredi v par dnevih...Ko smo bili panični, je trajalo ves mesec.Ampak četudi se delamo, da ni nič hudega, nas vseeno skrbi.K zdravniku deklica noče, sram jo je.Lani so nas tudi v šoli opozorili, da je nekaj narobe, da punčka hodi nenehno na WC, se preoblači in prihaja od tam objokana.Težave same po sebi izginejo, se pa ponovijo, ko je spet kaj narobe.Ali je možno, da bi bile težave fiziološkega izvora, ali gre za psihične težave? Kako ji naj pomagamo?
Z vsak vaš odgovor vam bom hvaležna
zaskrbljena mama
Odgovor
Psihično in fiziološko se v nas močno prepleta. Glede na opisane težave, način, kako nastopajo in kdaj se problemi kažejo, menim, da so razlogi pri deklici psihični. Menim, da ni kake hujše organske okvare, ki bi deklici onemogočala normalno odvajanje blata. Ob tem pa se, čeprav so lahko razlogi psihični , npr, čustvena stiska, napetost, to kombinira s fiziološkim stanjem. Navadno gre namreč za začaran krog, ko otrok sprva zadržuje blato iz čustvenih razlogov. Ko je zadržano blato bolj trdo, pa se k temu priduži še dejansko težko odvajanje, ker boli. Ko je zadržanega blata veliko, ob krčenju črevesja prihaja lahko do izločanja delčkov tega blata. Ko deklica čuti, da tega delčka ne more zadržati, jo je sram in se čustvena stiska stopnjuje.
Mislim, da ima deklica težave, ki bi jih bilo dobro obravnavati v ambulanti pri strokovnjaku, kjer bi v pogovorih lahko postopoma osvetlili več razlogov za nastanek teh težav, kje so dekličine čustvene stiske in poskušali vdrževati normalno odvajanje blata. Sicer pa je zelo pomembno, da deklice zaradi tega ne smešite, ampak ji s spoštljivo podporo poskušate pomagati pri premagovanju težav. V pomoč je tudi prehrana z vlakninami, več sadja in zelenjave ter veliko tekočine, kar naredi blato bolj mehko in s tem prepreči tvorbo trdega čepka iz blata, ki nastane pri zadrževanju. Tako vlogo imajo lahko tudi odvajalni sirupi, ki vsebujejo laktulozo, vendar se je o uporabi tega dobro posvetovati z njeno zdravnco. Glede prehrane pa je pomembno, da jo spremenite, če je to potrebno, spontano, z vzpodbudami in zgledom ali malo spremenjeno kuhinjo in deklici obrazložite, da taka prehrana pomeni tudi manj težav s kakanjem. Nikakor pa ni treba, da je sprememba prehrane neka revolucija v načinu prehranjevanja, ki jo uvajate zaradi dekličinih težav. Na sploh ni dobro, če dekličine težave ustvarjajo nove in nove probleme in skrbi v družini. Prav tako pa tudi ni dobro ignorirati dekličinih težav. Deklica potrebuje veliko čustvene opore. Hkrati pa je tudi pomembno, da o stvareh, o katerih odločajo starši, ne prepuščate odločitve deklici. S prepuščanjem odločitve otrokom nalagamo odgovornost, ki ji niso kos, ki jih spravlja v stisko in strah. Ob tem sem imela v mislih vaš zapis, da k zdravniku deklica noče. Razumljivo je, da jo je obiska strah, morda tudi sram, vendar glede tega jo pomirite in se z njo pogovorite o tem, kako bo pri zdravnici ali zdravniku. O tem, ali bo šla k zdravniku ali ne, pa ne odloča ona, temveč vi kot starši. Ne vem, kako je z odločanjem o ostalih vsakodnevnih stvareh. Preveč moči odločanja v zadevah, o katerih otrok ne more odločati, lahko stopnjuje njeno čustveno stisko.
Upam, da vam bo to razmišljanje lahko vsaj delno v pomoč. Lep pozdrav. Vesna Markič
Preberi še
Vesna Markič, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV