Spoštovana, Strokovnjaki menijo, da so tiki psihogenega izvora, torej da so v večini primerov vzroki za tike psihološki, a da mora najbrž obstaja tudi neka organska, nevrološka predispozicija. Lahko pa so povsem organskega izvora, na primer po vnetju možganovine. Pojavijo se pri otrocih, pri večini tudi sčasoma izzvenijo, pri nekaterih pa tiki postanejo kronični. Pogosteje jih opažamo pri otrocih, ki ne smejo ali ne zmorejo izražati negativnih občutkov in se ne zmorejo uveljavljati. Čustveni dejavniki, ki sprožijo pojavljanje tikov so različni: stresne situacije, rojstvo sorojencev, konfliktni odnosi v družini, pretirane storilnostne zahteve staršev… Glede na to, da so vzroki za nastanek lahko tako organski kot psihološki, se tudi v terapiji odločamo tako za psihoterapevtsko kot tudi za medikamentozno zdravljenje. Odločitev je odvisna od intenzivnosti tikov, pa tudi od tega, ali tike spremlja še kakšna druga motnja (depresivnost, motnja pozornosti in koncentracije ...) ali stresni dejavnik. Iz vašega pisma sledi, da menite, da vaše težave niso psihičnega izvora. Ker niste zadovoljni s postopkom obravnavanja vaše težave, imate vedno pravico do drugega mnenja, za katerega lahko zaprosite pri osebnem zdravniku. Zdravnik specialist in klinični psiholog lahko dovolj zanesljivo določita izvor vaše težave, zato vam svetujem, da pri diagnostičnem postopku sodelujete in na vprašanja odgovarjate po pravici, saj je to edini način, da vam težavo ustrezno diagnosticirajo. V kolikor tudi drugo mnenje ovrže vzrok tika na telesnem nivoju, lahko prosite za tretje mnenje. Lahko pa tudi poiščete pomoč psihoterapevta, ki vam bo pomagal ozavestiti morda nezavedne vzroke za vašo težavo. Pazite nase,