V načelih zdravega prehranjevanja lahko preberemo, naj bi vsaj dva krat tedensko nadomestili mesni obrok z ribo. S tem si zagotovimo omega-3 maščobne kisline, pa tudi kalcij in D vitamin. poleg vsega je riba vir kakovostnih vendar lahko prebavljivih beljakovin. Poleg tega lahko beremo, opozorila naj z uživanjem raznih živil ne pretiravamo. Kaj sedaj? Tuna je riba, to povsem drži. In kot riba je povsem ustrezna izbira za ribji obrok. In čeprav vemo, da lahko tuna vsebuje nekaj več težkih kovin. To je pač značilnost vseh rib roparic, kar tuna tudi je. A koncentracija težkih kovin še vedno ni tako huda, da bi morali tuno postaviti na zatožno klop. Konec koncev imamo v zdravi prehrani mehanizem, ki mu pravimo pestrost in ki nas opozarja, da moramo posegati po različnih živilih. Tako smo bolj sigurni, da zaužijemo vsa za življenje potrebna hranila, tudi tista, ki so bolj redka in jih potrebujemo v sledeh. Tuna, je torej kljub vsemu dobrodošla popestritev jedilnika. In lahko rečemo, da je sveža tuna dokaj kvalitetna. Precej slabša kakovost je v konzervirana riba. Vsaj za tuno to velja. Tu so modroplavute in rumenoplavute tune iz reklam samo za vamo potrošniku. Raje poglejmo v kakšnem olju je tuna? Pa koliko je dejansko tunine, koliko pa je olja? V številnih konzervah so samo tunini "kosmiči", kar mirno lahko označimo kot najmanj kakovostno konzervo. Kljub temu pa je to še vbedno tuna in še vedno nam zagotovi nekaj prepotrebnih omega tri maščobnih kislin. In še nekaj: tuna je vir beljakovin. Človek potrebuje dnevno sorazmerno malo beljakovn. V zdravi prehrani potrebujemo od 4-6 prehranskih enot mesa,jajc in rib dnevno, ter 1-2 prehranski enoti mleka in izdelkov dnevno. 35 g tunine zadosti za 1 prehransko enoto; enaka količina je tudi mesa. Če poleg konzerve ne zaužijete ostalčih vrst beljakovinskih živil, potem ni kaj - boste uživali konzerve tunine dalje. Če pa posežete tudi po mesu, perutnini, po drugih vrstah rib, po jajcih mleku itd, pa to ni potrebno, niti smiselno. Srečno