Razlika med posegoma je le v tem, da pri cistektomiji lahko brez skrbi ohranimo večji krn sečnice, saj je pri prostatektomiji, ki jo delamo zaradi raka na prostati, ob tem večja verjetnost, da pustimo tudi rakavo tkivo. Prav imate kar se tiče zunanje zapiralke, poleg ohranitve le te ( kar dosežemo z ohranitvijo dobrega krna sečnice ), pa vplivajo na ohranitev kontinence še lokalne razmere pri sami operaciji ( včasih raste prostata izrazito pod sramno kost in praktično vrašča v zunanjo zapiralko ), morebitne krvavitve v tem predelu med operacijo ( s šivanjem ali kauterizacijo lahko poškodujemo zapiralko ), pa tudi stanje zapiralke pred posegom ( lahko je oslabljena že prej, pa se to zaradi prisotnosti prostate ne izrazi ). Več uhajanja vode je po operacijah prostate, saj so pritiski v naravnem mehurju večji kot v tistem, ki ga naredimo iz črevesa in se pojavlja v do 25%. Stanje se popravlja do enega leta, če je izrazito uhajanje prisotno še naprej, imamo nekaj metod zdravljenja ( zatesnitev s kolagenom, podpornim trakom, umetni sfinkter ).