Pozdravljeni! Pišem vam, ker sem se znašla v začaranem krogu iz katerega ne znam sama. S fantom sva skupaj 10 let, vendar ne živiva skupaj. Videvava se samo za vikende. Imava zelo različne interese in želje. Sama sem športnica in mi šport veliko pomeni, fantu pa sploh nič. Problem je v tem, da najino zvezo doživljam kot breme in se mi zdi kot da se samo jaz prilagajam. To me vse bolj moti, saj se odpovedujem stvarem, ki mi veliko pomenijo, on pa se sploh ne prilagaja. Pri vsem tem, pa imam občutek, da sen vedno na zadnjem mestu in da nikoli ne upošteva mojih želja. Vse to me je privedlo do tega, da sem začela iskati nekaj drugega in ga večkrat prevarala. Bilo mi je žal, vendar se zgodba ponavlja, jaz pa sem nesrečna. Pogovarjava se zelo malo ali skoraj nič. Poleg tega imam še probleme s hrano in prenajedanjem. Tudi fant mi stalno zatrjuje, da sem debela in taka kot žoga. Poskušam se sprejeti pač tako kot sem, vendar mi ob njegovih komentarjih sploh ne uspeva. Ali menite, da je še možnost za naju? Sama sem na robu obupa...