Prvo leto otrokovega življenja je zelo pomembno za njegovo nadaljnje vzpostavljanje odnosov z drugimi ljudmi kot tudi za njegovo doživljanje vsega obdajajočega sveta. Za to obdobje velja, da doživlja predvsem čustveno vrednost dogodkov, njihove vsebine pa se v večji meri še ne zaveda. Zelo pomembna je tesna navezava s primarnim skrbnikom (običajno je to mati). Predvsem v prvih šestih mesecih je pomembno, da je mati stalno ob njem in ga tako lahko varuje, neguje, tolaži in tudi vzpodbuja pri prvih odkrivanjih zunanjega sveta iz njenega varnega naročja. V izjemnih situacijah, ko je mati odsotna daljši čas (npr. cel dan kot ste sami zapisali), je dobro da poskušamo otroku zagotoviti prisotnost nekoga od bližnjih. V primeru, da se to zgodi le izjemoma in je odnos z materjo sicer dober, za otroka takšna odsotnost ne bo imela večjih posledic. Pretirana odsotnost v tem obdobju, in posledično šibkejša navezava med materjo in otrokom, pa bi lahko vodila v razvoj njegove pretirane zadržanosti ali boječnosti v kasnejših odnosih. Svet in druge ljudi bi lahko doživljal kot ogrožajoče, bil bi pretirano oprezen in sumničav v odnosih z drugimi ter bi težje dopuščal bližnje odnose.