Pozdravljeni! Naj vam kar na začetku povem, da so težave, ki jih opisujete, nekaj povsem običajnega in z njimi se srečuje prenekateri starš. Pri dveh letih se v razvoju otroka veliko dogaja, otrok je v fazi stremenja k lastni samostojnosti, v spredju je njegova iniciativnost (dajanje pobud). Otroku se skozi dan veliko dogaja, veliko stvari ga vznemirja. Otroku v tem obdobju morate bolj jasno postavljati meje in pri tem vztrajati. Na koncu dneva se vse to nakopiči in nekateri otroci potrebujejo več časa, da se umirijo in končno zaspijo. Ustaljen urnik in red pri uspavanju je vsekakor prava pot. Večerni ritual ste si lepo zastavili in za otroka, ki se težje umiri, je to še kako na mestu. Vsekakor pri tem vztrajajte. Ko ugasnete luč, otroku pustite, da bo sam našel način, da se bo sam pomiril. Če to v tem obdobju vključuje vrtenje po postelji, tudi prav. Pomembno je, da ga v tem času pustite pri miru. To, da hodi z njim nekdo spat, je seveda prijetno za oba, vendar je v tem obdobju morda bolje, da otroku damo možnost, da se uspava sam. Tudi to je del njegove poti k samostojnosti. ne ustrašite se, če boste na začetku uvajanja novega načina (da se uspava sam), naleteli na odpor. Vztrajajte pri svoji odločitvi in zagotovo vam bo uspelo. Srečno!