Vsejede osebe potrebujejo dnevno po 0,8 g beljakovin. To je količina, ki je ocenjena kot tista, ki je najbolj primerna - deloma zaradi manjše obrementive orgarnizma predvsem ledvic in jeter, deloma kot tista, s katero v povprečju zagotovimo prav vse esencielne aminokisline. Večje količine beljakovin v hrani so potrebne le izjemoma - predvsem takrat , kadar je potrebno nadomeščati veliko izgubo beljakovin ali pa pri vegancih, ki z svojo vsakodnevno hrano ne zaužijejo vedno dovolj vseh aminokislin. Z beljakovinami rastlinskega izvora lahko pokrijemo vse potrebe organizma po beljakovinah, če istočasno zagotovimo s hrano dovolj energije ter posegamo po pestri in raznoliki hrani. Raziskave kažejo, da z ustreznim izborom hrane rastlinskega porekla lahko pokrijemo tudi vse potrebne aminokisline ter zagotovimo dovolj dušika za odraslega človeka. Seveda tega ne moremo zagotoviti samo z enim obrokom hrane temveč s celodnevno skrbno načrtovano prehrano. Da tudi količinsko zagotovimo vse potrebne esencialne aminokisline, moramo s hrano zagotoviti nekoliko več beljakovin, kakor velja za vsejede. Tako morajo veganci povečati količino beljakovin v svoji dnevni prehrani za okoli 15-20%. Pokrivanje beljakovinskih zahtev pri vegancih zelo variira. Odvisno je od pestrosti prehranskih izbir. Tako analize dušikovega ravnotežja v organizmu ne pokažejo bistvenih razlik pri zagotavljanju beljakovin z različnimi viri beljakovin. po drugi strani pa nam slabša prebavljivost in slabši izkoristek beljakovin rastlinskega izvora narekuje priporočila za dvig potreb po beljakovinah pri vegancih za 15-20 % za odrasle; pri otrocih pa še nekoliko več. Kvaliteta rastlinskih beljakovin zelo niha. Standardne metode ugotavljanja kvalitete beljakovin temeljijo na določanju prebavljivosti beljakovin in izkoristka pridobljenih aminokislin v človeškem organizmu. Na podlagi teh metod lahko trdimo, da so izolati sojinih beljakovin enako kvalitetni kakor beljakovine živalskega izvora, medtem ko je pšenična beljakovina, ki bi jo zaužili v samostojno, vsaj 50% slabša. Da bi s prehrano zagotovili dovolj esencialnih aminokislin tudi pri vegancih, moramo količino beljakovinskih živil povečati. Žitno zrno je bogato z beljakovinami. Zavedati pa se moramo, da z njim ne zagotovimo dovolj lizina, ki spada medesencialne aminokisline. Ta podatek je pomemben, kadar ocenjujemo ustreznost prehrane nekoga, ki ne uživa živil živalskega porekla ter istočasno tudi malo virov beljakovin rastlinskega porekla. Takšni osebi moramo priporočiti naj uživa več fižola in sojinih izdelkov pa tudi oreščkov saj bo le tako zagotovila dovolj potrebnih beljakovin in istočasno tudi dovolj lizina. Količina beljakovin, ki jo povečamo v omenjenm odstotku 8 do 20%) še ne vpliva škodljivo, saj ostali ugodni učinki veganstva "verjetno" vplivajo dovolj stimulativno. Toda to ni reklama za veganstvo - človek je, priznamo ali ne, po svoji anatomski značilnosti vsejed! Je pa res, da si je s pretiravanjem pri uživanju mesne hrane naredil veliko škode! Kakšni pa so učinki dolgotrajne striktne veganske prehrane pa še ni povsem jasno! Je vse premalo opravljenih študij! Takšnih, ki so trajale zelo dolgo časa in spremljale človeka skozi več let. Bomo videli, kajne! Upam, da je odgovr zadovoljiv Srečno