Tukaj je del odgovora. O takšnih vprašanjih bi lahko (kdorkoli) pisal prave študije. O C vitaminu, o njegovi uporabnosti, koristnosti in pomenu za zdravje je na razpolago inflatorno ogromno različnih študij. Mislim, da ne mine mesec, ne da bi bila kakšna nova študija na to temo objavljena. Drugo pa je vprašanje v koliko nam to spremeni naš odnos do samega vitamina. Nekoliko že, saj vemo, da je njegovo delovanje v telesu veliko širše kot smo mislili pred kakšnimi 20-30 leti. V bistvu moramo s prehrano (včasih pa s suplementi) zagotoviti dovolj tega vitamina. Razpravljanje o teh študijah pa spada že v kak drug forum. Vsebnost C vitamina v 100 g živil: Brokoli ……………………………………118mg/100g Brokoli, kuhan ……………………………..90mg/100g) Cvetača …………………………………….73 mg/100g Cvetača,kuhana še vedno okoli ……………50mg/100g) Grenivka ……………………………………44mg/100g Hren ……………………………………….114mg/100g Kivi …………………………………………71mg/100g Kolerabica ………………………………….63mg/100g Kreša ……………………………………….51 mg/100g Limeta ……………………………………..43mg/100g Limona …………………………………….50 mg/100g Mandarina …………………………………30 mg/100g Ohrovt …………………………………….105mg/100g Papaja ………………………………………80 mg/100g Paprika ……………………………………138mg/100g Peteršilj …………………………………..166 mg/100g Pomaranče …………………………………49mg/100g Zelje ……………………………………….45mg/100g Če pregledamo seznam vsebnosti C vitamina, potem nam mora biti takoj jasno, da kislost nekega sadeža/ploda ni nujno povezana z vsebnostjo C vitamina. C vitamin je kislina - askorbinska kislina, vendar je blaga kislina, katere kiselkast okus zlahka »zamaskirajo« druge sestavine hrane. Pravi kisli okus nekaterih vrst sadja izvira običajno iz drugih kislin – pogosto je to citronska kislina. Upam, da sem s tem odgovorom opravil »izpit«, sicer pa dobrodošli za dodatna vprašanja. Lep pozdrav