Vprašanje
Pozdravljeni! Nisem bila prepričana ali naj pišem pod psihologijo ali psihiatrijo, saj še sama ne vem kam spada ta problem. Imam sina starega 2 leti, letos smo ga vpisali v vrtec in na uvajanju je bilo težko, saj ni bil navajen toliko časa biti stran od mene. Nato se je po kakšnem mesecu in pol privadil, po dveh mesecih je tudi nehal jokati, ko sem ga pustila ali ko sem ga prišla iskat ,razen če nisem utegnila priti pravi čas in so šli v drugo sobo ( tam je jokal skoraj ves čas kar je bil tam - vendar pa je to bilo maksimalno pol ure) . Mislila sem si končno se je privadil na svojo skupino. Vendar pa mi je danes ko sem ga šla iskat, vzgojiteljica rekla, da se noče igrati z otroci, da se odmika, če kdo pride do njega začne jokati in odrivati stran. Obe vzgojiteljici sta bili mnenja da otroku vse damo na dlani, kar sploh ni res. Res pa je da sem jaz vedno z njim. Pri drugih je le po 10,15 minut potem pride k meni. Joka ko je treba na ležalnik in z ležalnika potem ko se zbudi sploh noče vstati. Joka ko je treba v telovadnico, joka Imajo tudi problem ko sedejo na blazine, noče nikogar zraven. Sedaj počne stvari ki jih še pred mesecem ni počel in vse huje je. Vse kaže na to da se je začel zapirati sam vase in ne vem kaj naj storim. Rada bi še dodala, da ko je doma izakazuje veliko željo po učenju novih besed, poslušanju ko mu berem, včasih se tudi sam zaigra kar prej nikoli ni počel. V vrtec sem ga vpisala ravno zaradi družbe, komunikacije in določenega reda ter samostojnosti. Že vnaprej bi se Vam rada zahvalila za odgovor! LP P.Č.
Odgovor
Spoštovani, Tesnoba, ki jo vaš sin izkazuje, ko je ločen vas, se imenuje separacijska oz. ločitvena. Vsak otrok jo doživlja do določene mere, vendar pa tisti, ki so (pre)močno navezani na mamo, doživljajo več ločitvene stiske kot tisti, ki so bolj samostojni. Pot v samostojnost se razlikuje od otroka do otroka, pri tem pa ima ključno vlogo odnos med otrokom in starši, v prvi vrsti mamo. Močne in dolgotrajna reakcija vašega otroka je najverjetneje povezana s tem, da zato, ker ste bili ves čas ob njem, morda ni imel priložnosti postopno pridobiti izkušnje, da se ne zgodi nič hudega, ko vas ni zraven in da se boste zagotovo vrnili). Otrok se pač hudo boji izgubiti tistega, od katerega je močno odvisen. Kako otroku pomagati na tej poti? Najpomembnejši je varen, stabilen in miren odnos z mamo in očetom. V tekem odnosu se starši skušajo čim bolj uglasiti nanj in slediti njegovemu tempu razvoja in njegovim čustvenim ter razvojnim potrebam. Drugo leto življenja je tisto, v katerem otrok zakorači na pot osamosvajanja. Zanj je izredno pomembno, da čim več stvari preizkuša sam in da ga pri tem starši vzpodbujajo. Zato takrat, ko smo ob njem, spodbujamo njegovo čim bolj samostojno angažiranje – igro in skrb zase (npr. oblačenje, higiena). Pri tem ga ne smemo neprestano popravljati ali biti pretirano zaskrbljeni, če mora velikokrat poskusiti, preden uspe. Mame in nekateri očeti so lahko preveč zaščitniške iz pretirano zaskrbljene, da se otroku ne bi kaj zgodilo. S tem pa ga ovirajo v njegovem samostojnem raziskovanju in preizkušanju, tudi v odnosu z drugimi otroci. Zlasti pa ima v tem starostnem obdobju veliko vlogo toaletni trening (navajanje na kahlico), ki podpira otrokovo zaupanje vase, saj je ponosen in zadovoljen ob spoznanju, da zmore samokontrolo. Tretja značilnost tega obdobja pa je t.i. trma, kjer otrok začne graditi svoje meje do sveta (Ne! Bom sam!). Skratka: ker je bil vaš sin ves čas z vami, ni imel priložnosti spoznati, da je svet varen tudi takrat, ko ni ob vas. Zato ga je strah in si na vso moč prizadeva, da bo bili vi še vedno zraven. Čim bolj boste vi zaskrbljeni ob tej njegovi stiski, bolj bo prepričan, da mu res grozi nevarnost brez vas. Pogovarjajte se z njim in poskušajte izvedeti, kaj ga tako moti. Bodite čim bolj pomirjujoči, a vseeno odločni. Naredili bi mu namreč zelo slabo uslugo, če bi ga zaradi teh stisk izpisali iz vrtca , saj se bodo sicer spet ponovile ob vstopu v šolo. V tretjem letu se namreč pri večini otrok začne prebujati zanimanje za vrstnike, zato je to optimalno obdobje za vključitev v vrstniško skupino. Lep pozdrav,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV