Spoštovani! Svetujem vam, da se s sinom izčrpno in iskreno pogovorite in poskušate dognati, kaj je tisto, kar ga obremenjuje in plaši.Priporočam vam tudi, da si pridobite literaturo o aktivnem poslušanju- Gordon-, ker lahko z drugačnim načinom poslušanja otroku zelo pomagate pri iznašanju, izražanju in razreševanju notranjih stisk zaradi konkretnih življenjskih problemov. Otroci so izredno dojemljivi za vse morebitne napetosti v družinski klimi, tudi, če odrasli poskrbimo, da le-te niso očitne in jih namenoma pred otrokom skrijemo. Pogovorite se z njim o tem, kako se počuti kot član vaše družine, o čem razmišlja, čega ga je strah in ali se počuti varnega. Glede na odsotnost vrtčevskih izkušenj se v predšolskem času najbrž ni zadostno opremil s socializacijskimi spretnostmi zato je prilagoditveno šolsko obdobje posledično daljše. Svetujem vam čim več strpnosti in čim manj ukvarjanja z njegovimi želodčnimi težavami v šoli, ker lahko zdravstvene težave počasi postanejo njegovo manipulativno orodje za pritegovanje pozornosti s čemer si dolgoročno lahko zelo oteži življenje. Menim tudi, da posvet pri psihologu pedopsihiatrične smeri vsekakor ne bi škodil, že zato, da vas kot starše malo pomiri, ker boste sproščeni veliko bolj odločno in notranje gotovo sprejemali številne potrebne odločitve v vzgojnem procesu,srečno, J.K.L.