Spoštovani, partnerkina bolezen je zagotovo huda psihična obremenitev za vas in vajin odnos. Življenje s partnerko, ki se srečuje z bipolarno motnjo pomeni navzlic zdravljenju določeno tveganje, da se od časa so časa soočita z akutno fazo bolezni (manično ali depresivno). Zlasti v manični fazi je ravnanje bolnika nepredvidljivo (laganje je del simptomov manične faze), te izkušnje pa so v vas zbudilo nezaupanje in morda tudi razmišljanje, da je ta zveza navzlic ljubezni in navezanosti za vas pretežka. Morda si jo želite zapustiti, a v njej vztrajate zaradi občutka odgovornosti. Morda se čutite nemočni, da bi ji lahko pomagali, morda ste razočarani ali prestrašeni in tesnobni. Vse te obremenitve so pri vas pripeljale do pojavljanje vsiljivih misli in zaskrbljenosti, ki se jih ne morete znebiti. Imenujemo jih ruminacije in kažejo predvsem na vašo veliko čustveno stisko. Svojci pacientov, ki se soočajo s psihičnimi motnjami, zaradi obremenitev neredko sami potrebujejo posvetovanje oziroma psihološko podporo in pomoč, ki bi jo svetovala tudi vam. V okviru nekaterih psihiatričnih bolnic obstajajo skupine za pomoč svojcem, če pa vam katera od teh skupin ni dosegljiva, se o svojih stiskah pogovorite vsaj s psihiatrom, ki zdravi vašo partnerko. V tem pogovoru boste najbolje izvedeli, kako se ta bolezen lahko izraža. Nekaj informacij o njej pa si lahko preberete tudi na povezavi: (bipolarna motnja ). Pazite nase,