Vprašanje
Pozdravljeni !
Sem babica 3, 5 letne vnukinje, in v zvezi z njo me nekaj zelo skrbi.
Pred enim letom in pol mi je umrl oče, njen dedek.
Zdaj pa ga je nenadoma začela zelo pogrešat, joka in sprašuje , kje je, zakaj ne pride več k njej, zakaj ne pride pogledat njene nove posteljice.....
Naj povem, da je tudi drugeče zelo čustvena in bistra dekllica, ponoči pogosto podoživlja dnevne dogodke, ima nočne more in jo je težko potolažiti.
Do zdaj dedka ni spominjala, se ga pa je spomnila nenadoma, ko je zagledala klavirček, ki ji ga je prinesel za rojstni dan.
Hčerka jo takrat, ko ji je hudo, pelje na pokopališče , kjer mu prižge svečko.
Ravno včeraj sta šli skupaj in dedku je morala vse povedati, kaj je novega pri njej.
Mene sprašuje, ali dedek več ne bo prišel nazaj, kje je, ali ima glavo, noge, roke....
Sem vzgojiteljica po poklicu, a tu sem enostavno " bosa "
Povedala sem ji, da bo dedek za vedno v njenem srčku, a je to ne potolaži. S seboj tudi nosi sliko, kjer je ona z njim v naročju. Slike ne da od sebe, tudi v vrtec jo je nesla in vsem otrokom v jutranjem krogu povedala, da je to njen dedek.
Prosim vas, če nam lahko posredujete kakšen nasvet, kako z njo ravnati, kako ji pomagati,ker resnično trpi.
Če potrebujete še kakšen podatek, vam ga bom z veseljem posredovala.
Hvala in lep pozdrav !
Odgovor
Pozdravljeni!
Ob smrti v družini je zelo pomembno, da tudi otroci odžalujejo izgubo. Naučiti se žalovati in izgubljati predstavlja za otroka pomembno izkušnjo. Zelo pomembno je, da vaša čustva delite z vnučko, pomembno je, da vnučka pri odraslih vidi žalost, žalovanje, da tega pred njo ne skrivate. Prav tako je, pomembno, da se z njo pogovarjate. Na njena vprašanja odgovarjajte iskreno, seveda na enostaven in razumljiv način. Otroci v tej starosti dojemajo smrt veliko bolj preprosto kot odrasli, bolj v smislu, kot če nekdo ostane sam, da ga zapustijo ipd. Pogosto se pri otroku v zvezi s tem pojavijo strahovi, npr. da bodo zdaj umrli tudi druge njemu pomembne osebe, da je morda s svojim vedenjem povzročil smrt ipd. Te strahove morate pomiriti in se o tem pogovarjati (večkrat). Prav tako se o dedku pogovarjajte, pustite ji, da gleda njegove slike, ob tem pa ji odgovarjajte na vsa vprašanja, ki jo zanimajo. To je del njenega žalovanja in predelovanje izgube. Vse dobro vam želim!
Preberi še
Mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV