Spoštovana, Zardevanje je simptom, gre za pretiran odziv simpatičnega živčevja. Spada med telesne odzive na čustveno dogajanje v človeku. Vzrok zanj je v čustvenih stiskah v določenih situacijah, kar sproži tak odziv živčevja. Zelo pogosto se povezuje s socialno fobijo. Ker pa je tak odziv v socialnih stikih zelo moteč, sam po se sebi še poglablja osnovni vzrok - socialno fobijo in negativno samopodobo. Zardevanje je torej pogosto povezano tudi z nižjo samopodobo. Ker se okolica lahko nanj odzove s posebno pozornostjo (npr. z vprašanji, komentarji) ali pa celo s posmehovanjem, to pri tistemu, ki zardi, še poglobi čustveno stisko in sproži še močnejšo neželeno reakcijo. Tako se ta še bolj utrjuje in pripelje do tega, da že sam strah pred odzivi na zardevanje sproži stisko in s tem zardevanje. Začarani krog se sklene, samopodoba vse bolj trpi, človek se začne umikati in izolirati.pred socialnimi stiki. Čeprav se s tem delno izogne sprožilnim situacijam, strah ostaja, saj si z izolacijo onemogoča tudi pozitivne izkušnje, torej tiste, ki bi lahko stisko in s tem zardevanje omilile. Ker je zardevanje povezano s čustvenimi odzivi, je psiholog ali psihoterapevt pravi naslov za reševanje te težave. V uporabi so različni terapevtski pristopi, odvisno od tega, kje leži vzrok za zardevanje. Kadar je zardevanje izredno močno, je možno kirurško s kovinko sponko na gangliju (živčnemu vozlu) prekiniti tok impulzov in s tem odpraviti zardevanje na določenem delu, ki ga ta živec pokriva. Ker pa s tem vzroka ne odpravimo, se lahko pretirano odzivanje simpatičnega živčevja preseli na drugo področje. Opozoriti je potrebno tudi na to, da so pri tej operaciji možni tudi številni nezaželeni stranski učinki. Pazite nase,