Vprašanje
Zanima me, če je možna zastrupitev z živim srebrom zaradi amalgamske plombe (ki naj bi živo srebro vsebovale)? Na internetu sem iskala podatke o tem vprašanju, in našla simptome kot so nenadzarovano trzanje mišic, glavoboli, razdražljivost,... Kakšni so torej poglavitni simptomi, kako si lahko (če si lahko) pomagaš sam?
Odgovor
Nisem še zasledila, da bi se kdo zastrupil z živim srebrom iz amalgamskih plomb.
O živem srebru in škodljivosti amalgamskih plomb se veliko piše, zato se mi zdi smiselno navesti nekaj dognanj o živem srebru, ki so bile v referenčnih revijah objavljene v letu 2003.
Živo srebro tako kot kadmij in cink spadata v II.b skupino periodičnega sistema. V naravi se nahaja v treh oksidacijskig stanjih: elementarno živo srebro (Hg°) - v obliki hlapov, enovalentno z binuklearnim ionom (Hg2++) in dvovalentno živo srebro (Hg++). Elementarno živo srebro je pri sobni temperaturi v tekočem stanju in hlapi, čeprav je kovina.
Po definiciji iz leta 1969 uvrščamo v anorgansko živo srebro elementarno živo srebro (Hg°), to je živosrebrove hlape, eno in dvovalentne soli in tiste spojine z živosrebrnimi ioni, ki so vezani na beljakovine na način, da se lahko z njih tudi odcepijo. V organsko skupino živega srebra pa uvrščamo tiste spojine, kjer se živo srebro direktno veže na ogljikov atom s kovalentno vezjo in se ne oddeli zlahka od nje, je na nek način del te snovi.
Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije se iz naravnih virov (zemeljska skorja,oceani, vulkani) letno sprosti v ozračje 2.700 do 6.000 ton Hg. Človekova dejavnost ( rudarstvo, industrija, izgorevanje fosilnih goriv, gnojila, pesticidi, odlaganje odpadkov
) pa letno sprosti po ocenah SZO več kot 3.000 ton živega srebra. Obstojnost hlapov Hg je v zraku velika in se prenaša tudi ne velike razdalje. Pod vplivom sončne svetlobe in ozona se spremeni tudi v topno obliko, ki se ponovno odlaga v tla in vode ter se vključuje v prehransko verigo (največ iz vode).
Nepoklicno smo izpostavljeni Hg iz prehrane, zraka, vode, uporabo kozmetičnih preparatov, cepiv, ki vsebujejo snovi Hg in amalgamskih plomb.
Iz amalgamskih plomb se med žvečenjem sproščajo hlapi Hg°.Ta hlapni Hg° vdihamo. Dnevni vnos vdihanega Hg° je odvisen od števila amalgamskih plomb in znaša 3,28 - 21 mikrogramov (podatek velja za skupen vdihani Hg iz zraka in zaradi amalgamskih plomb) . V povprečju s hrano, ki ni ribjega izvora v telo dnevno vnesemo 4,3 mikrograme Hg. Z zaužitjem 100 g rib vnesemo v telo 2,4 mikrograme Hg. Ribe so glede vnosa živega srebra pomembne zato, ker ga same ne izločajo,v njih se kopiči! V nekaterih vrstah bolj, v nekaterih manj.
Za naše zdravje sta najpomembnejši dve obliki Hg:
1.:Elementarna v obliki hlapov, ki jih vdihamo in v zelo malih količinah absorbiramo preko kože in prebavil. 75- 85 % vdihane količine se zadrži v pljučih in to količino takoj izdihamo. Ostali del pa se absorbira. Počasi prodira v tkiva (največ v možgane, ledvica in žleze z notranjim izločanjem). Izloča se z blatom (50%), urinom, ter v manjši meri z izdihanim zrakom ter znojem.
2.: Metilirana oblika Hg, to je tista, vezana v hrani zelo dobro prehaja v tkiva. V 95% se absorbira skozi prebavila, nekaj pa skozi kožo in pljučno tkivo. V krvnem obtoku vstopa v eritrocite in se veže na hemoglobin. 90 % ga izločimo z blatom, nekaj pa z urinom.
Čeprav je vnos Hg v obliki, ki ga prejmemo s prehrano manjši, kot tisti, ki ga vdihamo pa zaradi veliko večje absorbcije in strupenosti predstavlja večjo nevarnost za naše zdravje.
Poenostavljeno povedano glede amalgamskih plomb: res, da se iz amalgamskih plomb sprošča živo srebro. Sprošča se kot elementarno živo srebro v hlapih, ki ga večinoma vdihamo. Takoj ga z dihanjem izločimo 75 - 85 %. Ostalo z blatom in urinom. Veliko bolj nevarno je živo srebro, ki ga zaužijemo s hrano. Nedavno je bilo to na seminarju zelo lepo povedano: z zaužitjem ene pločevinke tunine vnesete v telo živega srebra za 400 svežih amalgamskih plomb. Torej, ni panike ...
Predvidevam, da Vaša jetra in ledvica delujejo normalno in da ne uživate pretirane količine rib z veliko vsebnostjo živega srebra. Zato menim, da menjava amalgamskih plomb z belimi zaradi vsebnosti živega srebra ni potrebna. Terapevt se pri svojem delu odloča glede na to kaj bo v seštevku dobrih in slabih lastnosti nekega materiala in tehnike izdelave, ki jo material zahteva pretehtalo v dobro za pacienta. Zato Vam svetuje kdaj bela plomba da ali ne. Odločamo se glede na situacijo, ne le glede na material.
Lep dan
Preberi še
Mirjam Kovačič, dr. dent. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV