POPovi zdravniki

Zaupanje in nadzor

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.

03. 03. 2010 09.43

Vprašanje

Živijo! Sem 23-letna punca, ki ima resne probleme s fantom. Pred pol leta sem fanta prevarala, mu takoj priznala napako, žal mi je še danes in to sem naredila iz gole neumnosti, razloga še sama ne vem. Partner me ni pustil in sva skupaj še danes, prenesl je kolikor se dobro da prenest, vendar se je pojavil problem, pred nekaj meseci, ko je izvedel da sem povedala prijateljici o prevari, zmenila sva se namreč, da nikomur ne poveva, vendar sem prijateljici vseeno povedala in njemu po nekaj mesecih, da ona ve. Od takrat je vse narobe saj je mnenja, da sem dvakrat izrabila njegovo zaupanje. Postavil je ''pogoje'', da ne smem sama več s prijateljicami nikamor, če ni njega zraven, sama ne smem početi skoraj nič, ker se njemu zdi, da če ga imam res rada, da ne rabim časa za biti sama. Nato je nastal problem z alokholom, preveč sem se ga napila in mu posvečala premalo pozornosti na zabavi, zato ne smem sedaj niti kozarca pri kosilu če se on ne strinja, kaj še na zabavi. Mene vse to zelo utesnjuje, ne počutim se svobodno, jaz sem namreč mnenja, da ni nič narobe če ima ženska prijateljice in si želi tudi z njimi preživeti nekaj časa, vem da nisem naredila prav, da sem povedla čeprav sva se zmenila, da ne bom, vem da sem 2x izrabila zaupanje ki mu pomeni največ, in mi je izredno žal, vendar dvomim, da je to najboljša rešitev, da se moram odpovedati prijateljicam. Ko mu to povem mi reče da se jim ni treba odpovedati, da če jih vidim nekajkrat na leto na kakšnem roj.dnevu, da je zadosti. Meni pa ni in se bojim da mi bo en dan vsega zadosti, ker sem človek ki rabi svobodo in imam včasih občutek, da ni pripravljen sprejet da sem drugačna kot on. Jaz ga resnično ljubim in ga en želim izgubiti, vendar bi res rada nasvet kaj storiti, ker zadnje čase se ''kregava'' oz pogovarjava o tem že vsak dan skoraj in mi gre počasi že na živce, ker nikoli ne najdeva skupne rešitve. Prosim vas za nasvet.

Odgovor

Spoštovana, Parterja ste prevarali, česar vam ni oprostil. Ker vam ne zaupa, vas skuša nadzorovati. Vi na eni strani čutite stalno krivdo, po drugi strani pa se počutite utesnjeni. Partnerstva nikakor ni mogoče graditi na zamerah, uporih, nezaupanju, občutkih krivde in nadzoru. Zato najprej skušajte pri sebi poiskati odgovor, zakaj ste ga prevarali, saj za vsako naše dejanje obstaja motiv. Kaj vas moti, kaj vas jezi pri partnerju, kaj pogrešate v vajini zvezi? Se morda ne zmorete postaviti zase, namesto tega pa se upirate – s prevaro, tako, da se navzlic dogovoru govorili s prijateljico ali pa tako, da ste pod vplivom alkohola ignorirali vašega partnerja na zabavi? O možnih vzrokih varanja lahko več preberete v starejšem odgovoru z naslovom Prevara v partnerski zvezi. Naslednji korak bi bil, da se skušata s partnerjem odprto pogovoriti o njegovih občutkih (jezi, zameri, razočaranju, prizadetosti…) ob vaši prevari ter o razlogih, da vam prevare ne more oprostiti in vam ponovno zaupati. Nato skušajte pri sebi razčistiti, ali morda vi s svojim ravnanjem še naprej ne podpirate nezaupanja oziroma se s partnerjem pogovoriti, kako bi morala (oba) ravnati, da bi zaupanje spet vzpostavila. Nadzorovanje in omejevanje stikov s prijatelji bo pripeljalo do vse večjega nezadovoljstva in občutka ujetosti, ki lahko pripelje do – ponovne prevare ali pa drugih oblik kazanja vaše jeze. Končno še povejte partnerju, kako se počutite ob omejevanju in kakšen odnos bi vi želeli z njim, obenem pa mu prisluhnite, kakšnega bi on želel z vami. Medsebojno obtoževanje, premlevanje in zamere slej kot prej uničijo zvezo, zato jih je treba nadomestiti s konstruktivnim pogovorom, v katerem bosta iskala načine, kako vaše zvezo ohranjati in izboljšati. Vaš partner se bo moral odločiti, ali vam je pripravljen oprostiti in vam ponovno zaupati ter ostati z vami v zvezi navzlic temu, da ste ga prevarali, vi pa premisliti, ali si želite zveze s partnerjem, ki vas nadzoruje in omejuje. Pazite nase,