Spoštovani! Vsekekor za nikogar zavrnitev ni prijetna vendar pa je tveganje le- te edina možnost, da kdaj dosežemo to kar si želimo zase. Morda se v ozadju vaše plahosti skriva prepričanje, da vaše želje niso pomembne, da vi niste za druge pomembni, ker nase gledate skozi prizmo zgodnjih izkušenj, ko se je nekdo, ki vam je kot otroku predstavljal cel svet, sam odločil, da vam obrne hrbet in vas zapusti. Vendar razlogi za samomor nimajo nič opraviti z očetovo ljubetznijo, ki jo je čutil do vas, očitno je duševna motnja izkrivila njegovo sposobnost presoje, da je pozabil na odgovornost, ki ga zavezuje do otrok. Vzemite se v roke, začnite nase gledati drugače, vsakič, ko zaslišite glas notranjega kritika, ki vas omalovažuje in jemlje življenjski pogum naredite točno to česar se tako bojite in si, v kolikor se bi strah uresničil čestitajte na odločitvi, ki je bila edina pravilna, ne glede na končni rezultat. Veste, največji uspehi so vedno posledica številnih predhodnih navideznih neuspehov, ki nas opremijo s potrebnim znanjem in izkušnjami za vrhunske rezultate. Tako, da trening in zbiranje točk uspeha za vsako zavrnitev, d apostane zavrnitev nekaj za kar se boste nagradili ne pa nekaj česar bi se balo in bi ogrožalo vašo samopodobo. Kriterije in merila si lahko postavi vsak človek sam, če je pameten in želi sebi dobro, srečno, J.K.L.