Stara sem 50 let,s svojim partnerjem živim 30 let,in je edini moški s katerim sem imela spolne odnose....ne rečem,da nisen kdaj uživala v seksu z njim- vendar pravega orgazma nisem skoraj nikoli doživela,ker svojega partnerja nisem nikoli čutila blizu....lahko me je cel dan prezerljivo gledal,zvečer pa je prišel do mene,kot da je vse v najlepšem redu - s seksom sem dobila oz.si kupila malo več njegove pozornosti,njegove pripravljenosti pri sodelovanju vsakdanjih opravil...temu primerno sem seveda izgubila vsako željo po seksu,kar je razumljivo....v razmerje z drugim nisem šla ,verjetno predvsem iz strahu,da bi čustveno še bolj trpela...Ko sem prosila moža za obisk pri psihologu,je rekel,da on tega ne rabi,naj grem kar sam....in tako je čas minil...On ima svoje potrebe oz.zahteve,katerim jaz ne morem več ustreči - moje telo se je povsem uprlo....Hotela sem prebuditi svojo seksualnost z samozadovoljevanjem,vendar sem v trenutku,ko je telo začutilo ugodje zapadla v nepopisen jok,neutolažljiv jok...vedno kadar sem to poiskusila....ne spomnim se kakšnega travmatskega dogodka iz otroštva...sicer je bil v mojem otroštvu seks res tabu tema.... Nisem želela varati,sem pa želela vedeti,ali res nimam več potrebe po seksu,ali zaradi slabe komunikacije z možem ne morem seksati z njim...Zato sem naredila neumnost... al pa ne..po netu sem se povezala z moškim,ki ima intrnetna razmerja po netu....po mesecu dopisovanja o vskdanjih stvareh sem mu zaupala za kaj gre.... in sprejela sem igro,ki se jo gre z ostalimi ženski....seks z dopisovanjem...hotela sem vedeti pri čem sem in to brez vsakih vez.....rezultat...telo je odreagiralo,toda duša je jokala,bila prazna....in kar je še slabše - pogovor je odkril moj mož in sedaj je seveda prizadet njegov ego.... sedaj imam vsaj mir...vendar tako ne gre dalje.... A je možna terapevtska obravnava brez partnerja oz sem prišla do faze,ko sploh ne vem,če si še želim vlagati kaj v ta odnos. Moža imam sicer rada,ga spoštujem,deloven je,pošten....vendar nekako sva se zgubila....Včasih se počutim nemočno in takrat si želim ob sebi moškega...Imam dosti prijateljev,vendar sem zadržana,ker me je strah,da bi se čustveno navezala....tako da... Neumno se mi zdi,da šele pri teh letih rešujem ta problem....Kaj bi mi vi svetovali ? Lep pozdrav! Svitovka