Nekateri otroci imajo pri spanju in uspavanju več težav kot drugi. Značilnosti, kot so ritmičnost, sposobnost umirjanja in posebnosti v spanju so deloma take narave, da jih otrok že prinese s seboj na svet, del teh značilnosti so posebnosti odzivanja centralnega živčnega sistema, ki niso pri vseh otrocih enake. Na te značilnosti se potem nacepijo še dejavniki iz vsakdanjega življenja v okolju, v katerem otrok živi. Tako je lahko pri otroku, ki je neritmičen in spi s prekinitvami in prebujanji, tudi odziv staršev, ki sta preutrujena in naveličana nočnih prebujanj, lahko tak da ne prispeva k umirjanju otroka, ampak k večji vznemirjenosti in k posledičnemu še pogostejšemu prebujanju. V obdobju od osmega do desetega meseca je otrok še posebej občutljiv na to, kdo je z njim. Otrok toliko dozori, da se prične na nov način zavedati pomena njemu najbližjih . Pojavi se strah pred drugimi ljudmi in pred izgubo njemu najbližje osebe. Zato je v tem času pogosto "preverjanje", ali je mamica še pri njem, kar pa ne pomeni razvajenosti. Nisem zagovornica puščanja toliko starih otrok v joku, menim, da je bolje poskušati otroka pomiriti. Otroka lažje pomirimo, če smo kolikor toliko pomirjeni tudi sami. Zato menim, da je zelo pomembno, da se poskušate spočiti in naspati, morda tako da se z možem ponoči menjata, ali s pomočjo kakšne babice. Pomaga tudi, če je ritem prek dneva enakomeren in potek dneva za otroka čim bolj ritmičen in enak z malo menjavami in malo spremembami. Pomembno je tudi spanje čez dan. Če otrok čez dan ne more mirno spati včasu, ko je to zanj v navadi, se utrujenost navadno stopnjuje na način, da je ponoči umirjanje še težje in ne lažje, kot bi morda glede na utrujenost lahko pričakovali. Ponavljajoči se in enaki "obredi" pred spanjem tudi pomagajo k umiritvi in lahko pripomorejo k mirnejši noči, n.pr kopanje. Težko je najti najbolj učinkovit način, ki bi otroku pomagal pri mirnem spanju. V pomoč pri tem, da vzdžite in otroka poskušate pomirjati je lahko dejstvo, da tovrstne težave z zrelostjo otroka izzvenijo, pa tudi to, da so to pogoste težave, s katerimi se srečuje veliko staršev. Seveda pa moramo pri zelo pogostem zbujanju, posebno še, če se to pojavi na novo, pomisliti tudi na možnost, da bo otrok zbolel ali da ima kakšne bolečione, kar pa lahko ugotovi ali izključi otrokov zdravnik pri pregledu. Lepo pozdravljeni