Spoštovani, Napisali ste, da vas muči depresija, a niste napisali, kako se zdravite, oziroma ali se sploh zdravite. Če se ne zdravite, bi vam svetovala, da se pogovorite s svojim zdravnikom. Če pa se zdravite, vas želim opozoriti na dejstvo, da zdravila zgolj omilijo ali odpravijo simptome, ne odpravijo pa vzrokov depresivnih motenj, enako velja za tehnike sproščanja. Pri lažjih 9n srednje močnih depresijah se ponavadi uporablja psihoterapevtsko zdravljenje. Pri težjih depresivnih motnjah pa je ponavadi nujna kombinacija zdravil in psihoterapije. Učinkovitost katerekoli oblike psihoterapije je odvisna od motiviranosti in sodelovanja pacineta. Vrste psihoterapij lahko razdelimo: Psihodinamske terapije: temeljijo na izhodišču, da je človekovo depresivno odzivanje ali posledica nerazrešenih, ponavadi nezavednih konfliktov, ki največkrat izvirajo iz otroštva ali pa je posledica pomanjkanja razvojnih vzpodbud za čustveno dozorevanje ali pa so bile te neustrezne. Cilj psihodinamskih psihoterapij je pacientovo razumevanje in zato boljše upravljanje z depresivnimi občutki, tako da jih podoživi in predeluje v procesu terapije. Prav tako je cilj ponovna vzpodbuda dozorevanja ustreznejših obrambnih mehanizmov s ponotranjanjem pozitivnejših čustvenih vzorcev, ki pripeljejo do boljše samopodobe in pozitivnejšega odnosa do okolice. Usmerjene so torej na odpravljanje vzrokov. Traja od nekaj mesecev do nekaj let. Pogoj za vstop v psihodinamično terapijo je, (poleg motiviranosti in sodelovanja) je, da zmore pacient povezovati simptome z vzroki (psihologično mišljenje) in od tega, da zmore vzpostaviti vsaj minimalen medosebni odnos. Učinkovitost psihodinamske terapije pa odvisna tudi od kronificiranosti motnje in plastičnosti osebnosti. Interpersonalne terapije: so usmerjene na vedenje in medosebne odnose (socialne interakcije) pacient z družino in okoljem. Osnovni cilj je izboljšanje komunikacijskih veščin in dvigovanje samospoštovanja. Ponavadi trajajo tri mesece in so učinkovite pri depresijah, ki nastanejo kot posledica žalovanja, travmatičnih življenjskih dogodkov, medosebnih konfliktov ali socialne izolacije. Kognitino vedenjske terapije: izhajajo iz predpostavke, da kognitivna (miselna) aktivnost vpliva na obnašanje in da jo lahko opazujemo in spreminjamo, s spremembo mišljenja pa lahko dosežemo želene spremembe v vedenju. VKT terapevt zato pomaga pacientu prepoznavati in spreminjati neustrezno zaznavanje sebe in sveta vzpostaviti nove miselne vzorce z usmerjanjem pozornosti na "napačne" in "pravilne" ocene o sebi in drugih. Učinkovitost KVT terapije je odvisna od osebnostne značilnosti pacienta, stil soočanja, ravni odporov, značilnosti problemov, kroničnosti, komorbidnosti. Trajajo tri do šest mesecev. Pazite nase,