Spoštovani, gre za načelo etike in morale, da človeku, ki je v življenjski nevarnosti pomagamo. Toda, če gre za polnoletno osebo, je prav, da sama pristane na zdravljenje, saj bo le-to tako tudi uspešno. Brez sodelovanja prizadetega, bo zdravljenje kratkotrajne narave, saj bo tako, ko bo oseba izven življenjske nevarnosti zelo rada ponovila svoje ravnanje. Predlagam vam, da se pogovorite, prizadeti osebi ponudite pomoč in jo seznanite z vsemi pastmi, ki so povezane v zvezi z motnjami hranjenja. Lep pozdrav