Spoštovani, Počakajte. Kontrolirano odvajanje blata je dokaj »zahtevna« naloga. Ne gre le za »kakanje v kahlico«. Odvajanje blata v nočno posodo ob določenemu času in v določenih pogojih oblikujejo tudi nekateri fiziološki (telesni) in psihološki dejavniki. To imenujemo tudi »kontrola sfinktrov« (sfinkter je mišica, ki kot obroč zapira neko odprtino, v našem primeru debelo črevo – analni sfinkter). Otrok mora imeti razvito možnost, da s svojo voljo »odpre« analni sfinkter (zunanja zadnjikova zažemalka) in tako izprazni debelo črevo (odvaja blato), ko on to hoče. Ta možnost je pri večini otrok razvita nekje okrog 20 meseca starosti. V duševnem razvoju otroka to obdobje nekateri znanstveniki imenujejo obdobje ambivalence (ambivalenca - hkratna prisotnost dveh nasprotujočih si dejstev ali čustev). Kaj se dogaja? V tej starosti otrok lahko kaka kdaj »želi«. Blato za njega ni nekaj »grdega«. Blato v kahlici lahko »doživlja« kot del sebe, ki ga je pravkar izgubil. Istočasno je sedaj v kahlici nekaj, kar prej ni bilo tam – in tako je otrok nekaj »ustvaril«. In že lahko vidimo ambivalenco: izguba – ustvarjalnost. Drugače gledano je polno črevo in pritisk neugodno in lahko tudi boleče, izpraznjenje (kakanje) pa predstavlja olajšanje in ugodje. In spet ambivalenca. Kontrolirano odvajanje blata ima tudi neko drugo dimenzijo. Praviloma ta dogodek razveseli druge člane družine (posebej mame) in ti kažejo splošno veselje in občudovanje, ker je njihov otrok tako »priden«… Zato otrok vse pogosteje »obdaruje« starše s odvajanjem v kahlico. Pogosto tudi po odvajanju razkazuje napolnjeno kahlico vsem navzočim in vsi domači so navdušeni (ooh; kako lepo; to si ti naredil(a); kako smo veseli; pa še drugič …). In ko drugič imamo na obisku znance, naš otrok ponovno kaka (nekje v drugi sobi) in po tem ponosno prinese polno kahlico pokazati, dobi povsem drugačne odzive kot. »fuj«; »to ne kažemo«; »hitro to skrij«; »to je grdo« in podobno. Ambivalenca. Zato je potrebno pri treningu odvajanja uporabiti pravo mero in počakati na pravi trenutek. To je starost nekje okrog 20 mesecev. Nekatere mame in babice začnejo navajati na kahlico zelo zgodaj. To je izraz želje, da je naš malček »napreden« in mi smo uspešni. Okrog 6 meseca starosti večina otrok že več ali manj samostojno sedi. Mnogi otroci lulajo, ko jih razvijemo. Nekateri takrat tudi odvajajo blato. In če seštejemo vse to imamo otroka, ki sedi (tudi na kahli, če ga na njo posadimo), je razvit in še položaj je tak, da je odvajanje blata olajšano. Le da sam še ne ve, kaj hočemo in kaj se dogaja. Naključno odvajanje blata izzove reakcije okolja, ki niso povezane z otrokovim ponotranjenim svetom. »Kontrola« odvajanja postane dresura, ki jo dosežemo z nagrajevanjem (pohvale, veselje staršev) in neugodnimi reakcijami (žalost staršev, mimika …) če ni bilo »kakeca«. Lahko vzpostavimo pogojni refleks, ki ga otrok ne razume. To lahko ima poznejše posledice v otrokovi duševnosti. Zato je bolje počakati. V pravem trenutku, pa čakanje več ni umestno, ker je za pridobivanje neke lastnosti »idealno« določeno obdobje. Vašemu korenjaku želim skladen razvoj, vam pa dosti potrpljenja. LP