Spoštovama gospa doktor! sem ženska blizu abrahama, ki se ji je življenje postavilo na glavo. Tako mi je umirjeno uživanje starosti padlo v vodo namesto tega pa sem v težkem položaju, ko bi morala uzreti in realizirati nekaj novega, kar pa me navdaja z negotovostjo. Mož je lepega dne prišel domov in pojasnil, da ima drugo žensko in sicer dvajset let mlajšo sodelavko, s katero želi v bodoče živeti, sledila je ločitev, izselitev iz družinske hiše, kamor se je takoj vselila ona, hči je ostala z njima, saj jaz sprva nisem vedela ne kod ne kam, izguba kroga skupnih "prijateljev", ki me naenkrat niso več poznali, razen kot dobrodošlo temo za njihove skupne fešte in žure, kjer se je od nekdaj nekoga obdelovalo, sorodniki so se me vedoč da sem v finančni stiski in bi utegnila prositi za pomoč v velikem loku izogibali, vmes sem še zbolela, med vsem tem kaosom je umrla še mati. Kot bi se podrla hiša iz kart, ostalo ni nič razen redne zaposlitve, zato sem si lahko uredila vsaj posojilo in res redki prijatelji, ki so me podprli. Stvar se je medtem že polegla, najhujše minilo, preko portala sem že spoznala novega partnerja, kupila sem si majhno stanovanje, se spravila spet v red. Vseeno pa mi je energija ostala ujeta v preteklosti, rada bi še čustveno stopila ven, se povezala s sedanjim trenutkom, pa me ovira neka grenkba. Vem, morala bi si čestitat za vse doseženo, mene pa muči neka žalost in koprnenje. Kaj moram ozavestiti, da bom z olajšanjem in ponosom gledala na svoj boj? Kako naj predelam svoj zakon in vse ostale izgubljene iluzije, da bom osvobojena in ponosna nase? Hvala in lep pozdrav, vaša bralka