Spoštovani, Vaša zgodba me je pretresla. Tisti ljudje, ki bi vas morali varovati, ki bi vas morali slišati, so vas zlorabljali ali so se obrnili stran od vas. S tem mislim očima in na vašo mamo. Prav zaradi materinega zanikanja je zlorabljanje trajalo tako dolgo. Kje pa je bil tudi vaš oče, da bi vam pomagal vsaj on? Kadarkoli sliši za zgodbe, ko starši ne varujejo svojih otrok pred zlorabo, čutim v sebi močno jezo nanje. Verjamem, da ste tudi vi najmanj enako jezni, prizadeti n razočarani nad odraslimi zaradi dvojne zlorabe. In da jim ne zaupate. Vaše nezaupanje do staršev in očima je upravičeno, saj je po mojem mnenju tudi prikrivanje kaznivega dejanja enako huda zloraba kot zloraba sama, ker je prikrivanje v bistvu tiho (morda nezavedno) soglasje. Vi ste bili v vsej zgodbi šibka in nezaščitena stran, mati (in vaš oče) bi morala ščititi vas, ne pa očima. Lahko ste zelo ponosni nase, da ste se navzlic zatiskanju oči s strani tistih, ki vas bi morali zaščititi, postavili zase in očima prijavili. Veliko otrok, ki doživi zlorabo, ker verjame tistim, ki pred zlorabo mižijo, zato krivdo pripiše sebi, zato jih je preveč sram, da bi dejanje prijavili. Ko ste končno občutili vsaj malo varnosti pri vaši skrbnici in so vas je pravosodni sitem vsaj malo zaščitil, ko je sodišče kaznovalo vašega očima, ste doživeli še eno hudo izgubo – smrt skrbnice, na katero ste se navezali in ji zaupali. Vem, da vam je težko, a v vaši tragični zgodbi vidim najmanj eno svetlo točko. Ta pa je vaše aktivno iskanje poti iz stisk . S tem mislim vaš odhod od doma, vaš študij in ne nazadnje tudi tole vaše pismo. Čeprav pišete, da ne potrebujete več nikogar, ste s tem pismom navezali stik z menoj in tudi z vsemi, ki ga bodo prebrali in sočutili z vami. Nič čudnega ni, da se je po tako travmatičnih izkušnjah v odnosih z odraslimi, v vas zbudila obramba, ki pravi, da nikogar več ne potrebujete. Ker ste bili tolikokrat ranjeni, se tako vnaprej branite pred novimi bolečinami. Smrt skrbnice je bila zadnje hudo razočaranje. Čeprav naš odrasli, racionalni del razume, da je smrt del življenja, pa se vam je tudi s tem potrdila vaša boleča izkušnja, da ljudem ni za zaupati, da se ni varno navezati, saj vas slej ko prej vsak prizadene oziroma zapusti. Zadnja izguba vas je tako močno prizadela, da se počutite povsem odrezani (nikogar ni, kje so vsi), izolirani. Vaša (depresivna) reakcija na izgubo je posledica. Vzela vam je energijo in koncentracijo za študij, saj se je odtrgalo eno od vaših pomembnih življenjskih sider. Glede na vaše dosedanje izkušnje je razumljivo, da ste v vaši (upravičeni) prizadetosti in strahu začutili, da bi se bilo najbolj varno ne navezovat na nikogar, saj se na ta način zavarujemo pred razočaranjem. Ampak, veste, na ta način se tudi izoliramo in si otežimo ali onemogočimo pridobiti drugačne, boljše izkušnje, ki bi vam pomagale zgraditi vsaj malo vere v ljudi. Bližino in navezanost namreč potrebujemo vsi. Zaradi vaših slabih izkušenj odnosih ste bolj zaprti, zadržani, verjetno se tudi težje zbližate. Z vašo ranljivostjo, ki je posledica vsega, ste tudi bolj izpostavljeni novim razočaranjem, ki lahko pripeljejo do začaranega kroga , ponavljanje bolečih izkušenj prezrtosti ali zlorabe ter vse večjega občutka osamljenosti in odrinjenosti ter strahu pred bližino. Če zmorete vsaj še enkrat zbrati koščke vašega zaupanja v ljudi, vam predlagam, da si poiščete pomoč pri empatičnem psihoterapevtu, ob katerem boste lahko doživeli občutek varnosti in sprejetosti, ki gradi novo izkušnjo in temelj za navezovanje drugačnih, bolj konstruktivnih medosebnih odnosov. Takemu odnosu pravimo korektivni odnos, ki omogoči, da v njem dobite vsaj del manjkajočih dobrih izkušenj ter tiste vzpodbude in podporo, ki so vam manjkale za to, da se vam sčasoma ne bi bilo več potrebno tako močno se truditi ali celo boriti, da bi lahko opravljala svoje vsakodnevne obveznosti in uživala v stikih z ljudmi. Obenem vam bo pomagal preboleti in predelati vaše boleče izkušnje. Psihoterapevti razvojno analitične usmeritve se zavedamo, da je odnos med terapevtom in klientom tisti, ki zdravi, zato vam predlagam, da si poiščete pomoč pri nekomu od njih. O razvojno analitični psihoterapiji si lahko več preberete tukaj , o tem kako poteka psihoterapija, pa v prispevku Terapevtski dogovor . Poiščite si podporo in pomoč ter pazite nase,