Spoštovani, razumem vaše težave. Najprej bi vam svetovala redno uporabo sredstev, ki vplivajo na zmanjšanje znojenja, vkolikor se to ne bo obneslo, priporočam, da poskusite z injekcijami Botulinum toksina. Čezmerno znojenje, ki lahko prizadene katerikoli del telesa, imenujemo HIPERHIDROZA. Takšne težave ima kar 2-3 % ljudi. Prizadene lahko oba spola, ponavadi se pojavi v drugem ali tretjem desetletju. Več kot četrtina prizadetih ima v sorodu nekoga s podobnimi težavami, po navedbah nekaterih študij celo več, očitno igra genetika pri tem pomembno vlogo. Hiperhidroza sčasoma postane za obolelega problem, saj vpliva na vsakodnevne aktivnosti in kvaliteto življenja (pogosto preoblačenje, tuširanje, vlažne dlani, zadrega...). Problem je lahko tako velik, da je prisoten tudi v zimskih dnevih. Oboleli se zapirajo vase, v bojazni, da jih bo okolica zasmehovala ali izločila, se izolirajo. Posledica takšnega znojenja je lahko tudi draženje kože in razvoj kožnih bolezni – tako bakterijskih kot glivičnih okužb in vnetnih sprememb. Žleze znojnice, ki proizvajajo znoj, se nahajajo globoko v koži, z izvodilom so povezane s kožno površino, kjer se nahaja pora, skozi katero se znoj izloča na površje kože. Znojnice se nahajajo praktično na vsej koži, največ jih je na predelu podplatov, sledita pazduhi ter dlani. Njihova gostota je najmanjša na stegnih. Izločanje znoja uravnava vegetativni živčni sistem, ki običajno dobiva dražljaje od receptorjev za toploto, ki se nahajajo v koži. V normalnih pogojih predstavlja znojenje fiziološki mehanizem za regulacijo telesne temperature in obenem pripomore pri izločanju strupenih različnih snovi iz telesa. Vegetativni živčni sistem je seveda tudi pod vplivom emocionalnih dejavnikov, ki na ta način vplivajo na izločanje znoja. O prekomernem znojenju govorimo, kadar je izločanje znoja večje, kot bi bilo potrebno za uravnavanje telesne temperature. Lahko je primarno ali idiopatsko– v primerih, ko vzroka ne moremo odkriti (takšnih je največ). O sekundarni hiperhidraciji hiperhidrozi govorimo, ko je vzrok takšnih težav možno opredeliti. Lahko se pojavlja v nekaterih povsem normalnih stanjih, kot so na primer menstruacija, klimakterij ali nosečnost pri ženskah. Lahko pa predstavlja enega od znakov določenih obolenj, na primer obolenj ščitnice, tuberkuloze, malarije, sladkorne bolezni… Lahko je posledica jemanja nekaterih zdravil (aspirin, meprobamat, penicilin…) ali mamil, zastrupitve z alkoholom ali nikotinom. Primarna hiperhidroza je običajno vezana na določene predele (v takšnih primerih jo imenujemo fokalna hiperhidroza): pazduhi, glavo in obraz, dlani, podplate. Čezmerno znojenje, zlasti v pazduhah ter na dlaneh in podplatih, velikokrat spremlja neprijeten vonj, ki lahko nastaja zaradi motenega delovanja žlez »dišavnic« in tudi zaradi delovanja bakterij, ki se nahajajo na kožni površini in dlačicah in delujejo na izločen znoj. Menimo, da gre pri primarnem fokalnem čezmernem znojenju za neustrezen odgovor centra za znojenje v možganih, ki močno spodbuja izločanje znoja, posebej ob določenih emocionalnih stresihstanjih. Za takšne osebe je značilno, da prekomernega znojenja v času spanja nimajo. Takšnih težav otroci praviloma nimajo, pojavijo se v obdobju pubertete, med procesom staranja pa postopno izzvenijo. Žal zagrenijo življenje ljudem v aktivnem odraslem obdobju. Spravljajo jih v zadrego v vsakodnevnem življenju, pri rokovanju, ob družabnih srečanjih, v intimnosti... Ob težavah s hiperhidrozo običajno najprej predpisujemo sredstva, ki prehodno blokirajo izvodila znojnic, to so preparati, ki vsebujejo taninsko kislino, formalin. Relativno uspešno zmanjša težavo tudi tekoči puder z urotropinom. Omenjena sredstva je priporočljivo uporabljati ponoči, ko znojnice mirujejo. Antiperspiranti so snovi, ki preprečujejo izločanje znoja. Največkrat vsebujejo že omenjene aluminijeve soli (12-35% aluminijev klorid), ki zaprejo pore, skozi katere znojnice izločajo znoj na kožno površino ter povzročijo atrofijo celic, ki izločajo znoj. Nadalje uporabljamo včasih antiholinergike, aldehide ali anestetike. Žal pa so slednji manj učinkoviti in vsi našteti tudi velikokrat dražijo kožo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in znojenjem obraza je lahko učinkovita krema, ki vsebuje glikopirolat. Pri treh četrtinah posameznikov, ki imajo težave z z čezmernim znojenjem dlani ali podplatov, je učinkovito zdravljenje z iontoforezo. Iontoforeza je vnašanje ionov skozi kožo s pomočjo enosmernega električnega toka. Mehanizem delovanja še ni povsem pojasnjen; verjamemo, da električna energija onemogoči normalno izločanje ekrinih znojnicznoja. Velikokrat jo kombiniramo z lokalnim zdravljenjem z antiperspiranti. Pri tem je potrebno namočiti dlani ali podplate v banjico z vodo, skozi katero 30 minut teče električni tok 15-20 mA. Takšen postopek je potrebno ponavljati, izvaja se 2-3 krat tedensko. Danes je možno nabaviti tudi aparate za domačo uporabo. Postopek žal ni primeren za nosečnice, za ljudi s srčnim vzpodbujevalnikom, ali kovinskimi vsadki. Med sistemskimi zdravili so se za najbolj učinkovite izkazali antiholinergiki, kot sta glikopirolat in oksibutinin. Ob njihovem jemanju se znojenje sicer zmanjša, žal pa se ob tem lahko pojavijo neugodni stranski učinki, zaradi katerih se takšno zdravljenje redko predpisuje, še največkrat pri težavah z znojenjem na glavi in obrazu. Med temi stranskimi učinki so najbolj pogosti: suha usta, motnje vida, zastajanje urina, zaprtost, sedacija, znižanje krvnega tlaka, hitrejše bitje srca... Vendar pa so lahko ob ustreznem doziranju in spremljanju so ta zdravila lahko zelo koristna tudi pri otrocih. V zadnjih desetih letih se uveljavlja za preprečevanje prekomernega znojenja uporaba botulinskega toksina v obliki injekcij, ki učinkujejo 9-12 mesecev. Največkrat se ga poslužujemo pri čezmernem znojenju na predelu pazduh, redkeje na dlaneh, podplatih in obrazu. Takšno zdravljenje je ambulantno, možnost stranskih učinkov je minimalna (na primer občutek zmanjšane moči, kadar injiciramo snov v dlani). Toksin prepreči izločanje znoja iz znojnic s tem, da blokira prenos živčnega dražljaja iz živca na žlezo znojnico. S takšnim posegom zmanjšamo izločanje znoja na dobro desetino predhodne. Učinki posega se pokažejo običajno po nekaj dneh. Neprijetna plat omenjene metode, je bolečina na mestu injiciranja (to velja za dlani in podplate), kar se da odpraviti z prevodno anestezijo pred posegom. V najtrših primerih čezmernega znojenja (posebej, ko so prizadete dlani, pazduhe in podplati) pride v poštev tudi kirurška prekinitev simpatičnih živcev (videoskopska simpatektomija). To pa je bolj zahteven poseg ki ima lahko tudi precej bolj resne zaplete, med drugim tudi tako imenovano reaktivno znojenje, oziroma pojav prekomernega znojenja na drugih mestih (npr. na hrbtu). Kadar se čezmerno znojijo dlani in podplati, imenujemo takšno stanje PALMOPLATARNA HIPERHIDROZA. Velikokrat gre za prirojeno motnjo. Hiperhidroza dlani, podobno je tudi s podplati, se kaže z rdečino in obenem hladnimi dlanmi (kar je posledica ohlajanja ob čezmernem izločanju in izhlapevanju znoja). Med prsti in dna dlaneh opažamo znoje kapljice, ki se v skrajnih primerih kar cedijo z dlani. LP,