Pozdravljeni prosim za vaše strokovno mnenje glede obnašanja dvanajstletne vnukinje. Kadar pride na počitnice k nama z možem, njenim dedkom se obnaša in govori kot odrasla oseba. Mož se zdravi za rakom, in vedno mu hiti na vsak način naštevati, kdo vse je tudi imel raka in je ozdravel, da bo tudi on zmogel , itd, vse skupaj je zelo pretirano, z možem sploh ne želiva, da bi njo v takem smislu skrbelo, nočeva da se takole vpleta in toliko govori o tem. Zadnjič je načela temo najinih dohodkov, koliko imava penziona in da se ji smiliva, ker si ne moreva nič privočiti ona pa lahko ves čas nekam hodi in vse ima, spet drugič ko je prišel sin, njen stric, pa ga je na vsak način vzpodbujala in hvalila dejstvo, da je začel delati pri nekem pleskarju, prej je bil dolgo brez dela. Zdi se mi, da so te teme za pogovor med otroci in skrbniki na način, da otrok načenja in vodi te teme, neprimerne in tudi nekoliko nevzgojne. Sicer se v vzgojo njenih staršev ne želim vmešavati, se pa dostikrat počutim nenprijetno ob takih pogovorih. Ostali vnuki so drugačni, bolj otročji. Ona pa se na vsak način trudi biti (pre)odrasla, vse skupaj pa izpade nekoliko izumetničeno , čeprav morda celo res tako misli, kar govori. Kako naj ji čimbolj obzirno dava vedeti, da midva v resnici ne želiva, da njo takole skrbi za naju, in da smo odrsali tisti, ki smo dolžni skrbeti zanjo in ne obratno? Rada bi jo postavila na svoje mesto, vsaj kadar je pri meni, naj bo otrok ona odrasla ćloveka pa njena dedek in babica. Je možno, da je punca enostavno domišljava, da naju v bistvu ne spoštuje? Hvala lepa in lep pozdrav, Julijana