Poškodba - zvin pred osmimi meseci. Ker so bolečine vztrajale kljub FTH, počivanju (vse opravljeno v lastni režiji, ker zdravniki so smatrali da ni nič) so mi po 4 mesecih(osebni zdravnik napotil ortopedu) ugotovili na UZ raztrganino kite. MR čez 2 meseca pokaže v trahlei cista,mestoma inhomgen signal v lig. deltoideum - stanje po parc. rupturi, paratendiozni izliv ob tetivi m. tibialis post., v tetivi m tibialis viden tanjši vzdolžni defekt. Tudi sedaj nobene terapije. Izvajam pač samo vaje samoiniciativno, kar mi je fiziater pokazal pred meseci. No, pred mesecem dni se pa zdravnik odloči, da brez operacije ne bo šlo, kajti gleženj je boleč, ne otečen, ampak zadebeljen cel, boli spredaj v nart, vse okoli, peče v peto, boli golen zunaj proti kolenu (občasno občutek, kot da zašteka koleno) - ni da ni. Neprijetno in tudi vsakdanja opravila so boleča. Sprememba vremena pa - obup. No, ker pa pri meni vse mora iti narobe, bo po vsej verjetnosti tudi operacija sedaj prestavljena na jesen. Psihično sem že čisto na koncu. Športnik, pa še vožnja s kolesom odpade, ker v hrib ne morem obremenit gležnja zaradi bolečine spredaj v nart. Kaj svetujete? A bo ta gleženj po enem letu vseh zdrah, nezdravljenj, ... sploh kdaj funkcionalen? Najhuje je, ko ti rečejo - če ste tako dolgo zdržali, boste pa še tri mesece. A bom? Telesno že, kaj pa psihično? Sedaj boli že zdrava noga, kajti obremenjujem jo preko normalnega, pa tudi hoja ni pravilna, torej vpliva ta poškodba na celotno telo. Menim, da gre to ne-zdravljenje že preko meja zdravega okusa.