ŠPARGLJI

Divji šparglji rastejo zgolj in samo v neokrnjenem okolju, ki ima čisto ozračje. Iz zemlje pa povlečejo samo najboljša hranila, kar jim omogoča hitro rast, medtem ko se preostala narava šele prebuja iz zimskega spanja.

Šparglji čistijo kri, pomagajo pri obolelih sečilih, težavah z mehurjem in ledvicami in naj bi topili ledvične kamne. Njihovo uživanje pa pomaga organizmu v bolju proti raku, krepi stene žil in kapilar, znižuje raven holesterola (še posebej slabega) in pomagajo zniževati krvni tlak. Šparglji so tudi znani kot afrodiziak, ki naj bi izboljševal moško spolno moč. 

REGRAT

Regrat ni samo okusna, ampak tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Prav zdaj, marca, se začenja sezona nabiranja njegovih okusnih listov, ki pa so prav tako zelo hranilni in krepijo naše zdravje. Listi in korenine regrata namreč vsebujejo več vitamina A kot korenje. Regratovi cvetovi so prav tako zelo zdravilni: pravzaprav sploh nimajo tekmeca, ko gre za razkisanje telesa.

Pospešuje odvajanje vode, zato se regrat že tradicionalno uporablja pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in prekomerni teži. Regrat je prava vitaminska bomba, ki naše telo prenovi in poživi po zaspani zimi. Je odličen vir rudnin. Spodbuja delovanje jeter in drugih žlez, pripomore k boljši prebavi in pospešuje razstrupljanje. In ravno zato je tudi regrat zelo primeren za pomladansko čiščenje našega telesa.

 Mnogo je načinov priprave regratovih listov, a uporabimo lahko celo rastlino. Korenine lahko posušimo in pripravimo čaj, ki poskrbi za naravno razstrupljanje jeter. Iz rumenih regratovih lučk pa lahko pripravimo zdravilni sirup (rumene cvetove položimo v kozarec, prelijemo z medom ali sladkorjem in pustimo na soncu 8 tednov, da se sladkor raztopi). Regratov sirup je bogat vir vitamina C, ima visoko vsebnost inulina, ki preprečuje demenco, staranje, diabetes in rast rakavih celic, prav tako pa sok blaži menstrualne težave.

ČEMAŽ

Znanilec pomladi s tankimi, suličastimi listi, ki zelo dišijo po česnu, blagodejno vpliva na delovanje žlez krvnega obtoka, pomaga pri prebavnih težavah, odpira dihalne poti ter povečuje odpornost celotnega organizma. Čemaž ima podobne lastnosti kot česen, vendar je precej bolj zdravilen. Je dober antiastmatik, znižuje holesterol, je diuretik (kar pomeni, da odvaja seč iz telesa) in antipiretik (kar pomeni, da niža vročino).

Čemaž lahko imenujemo tudi »medvedji česen« - ker ta rastlina medvede po njihovem zimskem spanju temeljito očisti vseh strupov, ki so se nabrali po dolgem spanju ter poživi njihov organizem. »Medvedji česen« tako na nas učinkuje popolnoma enako. Vsebuje kar 20-krat več vitaminov A, C in E ter antioksidantov kot vrtna solata. Ker pa se njegova sestava s predolgim kuhanjem spremeni in lahko izgubi veliko hranilnih snovi, ga raje uporabljate v hladni kuhinji.

Vendar pozor! Čeprav vsako leto poslušamo o nevarnosti zamenjave čemaža s strupeno šmarnico ali jesenskim podleskom, se nesreče še vedno dogajajo. Takšne zamenjave pa so lahko tudi usodne. Čemaž moramo zato nabirati pazljivo. Vse tri rastline imajo podolgovate zelene liste, najlažje pa jih ločimo po vonju. Jesenski podlesek in šmarnica namreč ne dišita po česnu. Prav tako ima šmarnica drugačne cvetove kot čemaž, jesenski podlesek pa je temnejši, raste navpično, v rozetah in je bolj tog kot čemaž. Čemaž cveti spomladi, podlesek pa jeseni.