Večkrat slišimo, da je staranje kože odvisno od genov. Ali to drži?
Na splošno danes velja, da na staranje enako vplivajo dednost in okoljski dejavniki. Zunanji dejavniki, kot so intenzivna sončna svetloba, alkohol, nikotin, stres, elektrosmog in kemikalije, zvišujejo proste radikale v krvi in na koži ter povzročajo hitrejše staranje organov in kože. Če z zaščito kože pred prostimi radikali pričnemo dovolj zgodaj, lahko staranje precej zamaknemo. Na splošno zdrav način življenja veliko pripomore k upočasnjenemu staranju: redno gibanje, zdrava prehrana, izogibanje kajenju, pretiranemu sončenju ter stresu (kolikor je to mogoče).Vsekakor pa staranje lahko upočasnimo z redno in pravilno nego kože. To pa je vsakodnevno čiščenje, zjutraj in zvečer nanos primerne kreme, encimski piling, ki bi si ga naj privoščili 1–2-krat tedensko, prav tolikokrat naj bi na obraz nanesli tudi primerno masko.
K mladostnemu videzu torej v veliki meri lahko pripomoreta redna telesna vadba ter zdrava prehrana. Po kakšnih živilih naj bi posegali?
Seveda, naše počutje ter prehranjevalne navade se vsekakor odražajo tudi na koži. Zato je zelo pomembno, da smo telesno aktivni ter da se izogibamo beli moki, sladkorju in nasičenim maščobam. Čim večkrat naj se na našem krožniku znajdeta raznovrstna zelenjava in sadje, ki nam bosta zagotovila potrebne antioksidante, nenasičene maščobe ter dovolj vlaknin. Klorofil v zelenolistni zelenjavi, ki ga zaužijemo dnevno, bo poskrbel za redno razstrupljanje, dvakrat na leto pa naj bi naše telo načrtno razstrupili po nekajdnevnem programu, kar se bo poleg čudovite kože rezultiralo tudi v odličnem počutju. Pozabiti ne smemo niti na vodo; dva in pol litra te življenjsko pomembne tekočine sta minimum, ki naj bi ga užili ljudje, ki opravljajo pretežno sedeče poklice in niso fizično aktivni. Pri telesno aktivnih ljudeh pa se priporoča, da spijejo še dodaten liter vode dnevno.
V drogerijah in lekarnah nam je na voljo prava poplava sredstev proti staranju in v vsej tej množici se je nam laikom resnično težko odločiti za pravo. Kaj priporočate?
Pomembno je, da izberemo kremo, ki doseže globlje plasti kože (dermis), kajti tam prihaja do nezaželenih sprememb, kot je upad kolagenske mreže.
Najbolj optimalno je, da vam pred nakupom strokovnjak naredi analizo kože z mikrokamero, s pomočjo katere določi vsebnost vlage, sebuma, globino gub, prepletenost kolagenske mreže in vam na podlagi pridobljenih rezultatov svetuje uporabo za vas primerne kreme. Če to ni mogoče, pred nakupom zaprosite za vzorček, tako da lahko kremo uporabljate nekaj dni in ugotovite, ali vam ustreza ali ne. Za viden rezultat je potrebno kremo uporabljati 1–3 mesece.
Ženske pogosto ne vemo, kdaj naj začnemo uporabljati kreme za pomlajevanje kože. Kdaj je po vašem mnenju tisti pravi trenutek?
Vsekakor velja, da je bolje zamakniti nastanek gub in gubic, kot jih odpravljati, ko se že pojavijo. Okrog 20. leta je priporočljivo pričeti z uporabo vlažilnih krem, ko pa se bližamo 30. letu, že lahko pričnemo z bolj intenzivnimi kremami, kajti kolagen in elastin začneta upadati, kar za seboj prinaša številne posledice, ki so seveda vidne na koži. Je pa seveda odvisno od vsake posameznice kakšen tip kože ima in temu je potrebno prilagoditi vrsto kozmetične nege. Na splošno velja, da se prve gubice pojavijo okrog oči, zato je pomembno, da s pomlajevalnimi kremami za okrog oči začnemo dovolj zgodaj – ko opazimo vidne gubice, tudi ko se ne smejimo. To se lahko zgodi tudi že okrog 25. leta.
V čem pa je prednost kreme UNDO pred ostalimi izdelki proti staranju?
Z leti kolagenska mreža zaradi škodljivih zunanjih vplivov začne razpadati, zaradi česar nastajajo gube. Pravzaprav je natančen potek takšen, da se zaradi škodljivih zunanjih vplivov začne v podkožju kopičiti molekula angiotenzin II, ki aktivira delovanje encima metaloproteinaza, ta pa povzroča razgradnjo kolagenskih niti, kot bi jih rezal s škarjami. Če ustavimo nastajanje angiotenzina II, ustavimo vse nadaljnje procese razpadanja kolagenske mreže. In prav tega je sposobna krema Undo. Vsebuje namreč patentiran kompleks Undo, ki ustavi nastajanje angiotenzina in s tem razpad kolagenske mreže in posledično nastajanje gub.