Preberite še: Mojstrančanka, ki z rakom živi že 13 let

Kako prepoznamo zatrdlino, ki predstavlja rakavo tkivo?

Zatrdline, ki predstavljajo rakavo tkivo, so trše, nepravilnih oblik in so slabše premakljive kot fibroadenomi. Navadno niso boleče, koža nad njimi pa je lahko pomarančasta in kasneje se lahko pojavi razjeda. Povečane so lahko tudi bezgavke v pazduhi in včasih je prisoten še izcedek iz bradavice. Ko se rak razširi na druge dele telesa in rečemo, da metastazira, se lahko pojavijo bolečina v hrbtu, glavobol, težko dihanje in otekanje trebuha.

Dejavniki, ki so povezani z razvojem raka dojke, so:

- dedna nagnjenost k raku dojke. Geni naj bi bili odgovorni za do 10 odstotkov raka dojke. BRCA1 je denimo gen, ki je na primer odgovoren za 30 odstotkov raka dojke pred 45. letom;

- že preboleli primarni rak jajčnikov, maternice ali dojke;

- zgodnja prva menstruacija in pozna menopavza;

- prva nosečnost po 35. letu;

- kontracepcijske tabletke naj bi minimalno povečale tveganje za raka dojke;

- hormonsko nadomestno zdravljenje, ki vključuje jemanje estrogena več kot 10 let po menopavzi;

- prekomerno uživanje alkohola;

- obsevanje v okviru Hodgkinove bolezni.

Druge zatrdline

Vsaka druga ženska ima v rodnem obdobju benigne zatrdline v dojkah, kjer se najpogosteje pojavljajo že omenjeni fibroadenomi. Ti so najpogostejši med 20. in 40. letom. Ciste so pogostejše pri ženskah med 40. in 50. letom, abscesi pa pri doječih materah.

- Fibroadenomi

Gre za skupke žleznega in vezivnega tkiva dojke, ki so lahko boleči ali neboleči in se navadno pojavijo pred menstruacijo, ko se v tkivu dojke nabere dodatna tekočina. Lahko jih je več ali eden, na otip pa so gladki, prožni, lahko pa jih premikamo glede na drugo tkivo dojke.

- Ciste

Cist je lahko več ali je le ena. Lahko so trde ali mehke, boleče ali neboleče.

- Abscesi

Kažejo se kot pordele, občutljive, z gnojem napolnjene zatrdline, ki so zelo boleče.

Kdaj k zdravniku?

Vedno, kadar si ženska zatipa zatrdlino v dojki, mora k zdravniku ali ginekologu. Zdravnik pregleda njene dojke in njeno splošno zdravstveno stanje in jo pošlje na dodatna testiranja, če oceni, da je to potrebno. Med dodatne preiskave štejemo mamografijo, ultrazvok ali punkcijo zatrdline z iglo, kjer odvzamejo manjši delček tkiva in ga pregledajo pod mikroskopom. Tekočino, pridobljeno iz cist, pogledajo na podoben način, včasih je potrebna še biopsija.