Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, katerih skupna lastnost je previsoka koncentracija glukoze v krvi. Gre za kronično obolenje, pojavi pa se, kadar telo ne zmore proizvesti dovolj inzulina ali pa ga ne zmore učinkovito uporabljati. Poruši se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Previsok krvni sladkor z leti okvari drobno in veliko žilje ter lahko povzroči možgansko kap, srčno kap, ledvično odpoved, slepoto, okvaro živcev in skupaj z okvaro ožilja nog privede do amputacije. Te posledice previsokega krvnega sladkorja imenujemo zapleti sladkorne bolezni. Obstajajo načini za odkrivanje zapletov v zelo zgodnjem obdobju, ko lahko s kakovostnim zdravljenjem upočasnimo njihovo napredovanje, odpraviti pa jih ne znamo.

Ločimo:

- Sladkorno bolezen tipa 1, pri kateri v celicah, ki v trebušni slinavki izdelujejo inzulin, ki ga telo potrebuje, ne nastaja več.

- Sladkorna bolezen tipa 2, pri kateri telo ne more izdelati dovolj inzulina ali pa ga ne more učinkovito uporabljati, največkrat pa gre za oboje.

- Nosečnostna sladkorna bolezen

Pri obeh primerih pa gre za posledico kopičenja sladkorja v krvi. Visoka raven sladkorja v krvi namreč povzroči okvare, zaradi katerih se potem razvijejo zapleti sladkorne bolezni. Vpliv te bolezni se pozna na vsakdanjem življenju, v kolikor pa se jo naučite obvladovati in voditi, lahko kljub diagnozi živite polno in aktivno življenje.

Največ ljudi s sladkorno boleznijo in sicer kar 90 odstotkov, ima bolezen tipa 2. Ta se večinoma pojavi kasneje v življenju. Začne se počasi in na začetku bolnik nima težav, zato bolezen dolgo časa lahko ostane neodkrita. Pri tem tipu bolezni gre za najverjetneje genetsko osnovo.

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, ki večinoma zajame otroke in mlajše odrasle do 30 let starosti. Pojav je nagel in ga ne moremo spregledati. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je potrebno takoj nadomestiti hormon inzulin ter s tem nadaljevati do konca življenja.

Tretja oblika je nosečnostna sladkorna bolezen, ki nastane zaradi hormonskega stresa. Kakor že sam naziv pove, se ta pojavi v času nosečnosti, po porodu pa običajno izzveni. Pri nosečnicah, ki so imele v tem obdobju sladkorno bolezen, obstaja večje tveganje za kasnejši razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Klinični simptomi:

- povečano uriniranje
- povečana dehidracija in občutek žeje
- slabo počutje
- izguba teže
- zmanšana imunska odpornost

Z diagnosticirano sladkorno boleznijo je potrebno:

- uživanje zdrave prehrane
- skrb za uravnan krvni tlak
- fizična dejavnost
- zdrave življenjske navade
- redno jemanje potrebnih zdravil (inzulin, tablete itd)
- znanje o bolezni

Potovanj s sladkorno boleznijo:

Da bi kljub sladkorni bolezni kar se da udobno in varno potovali, se držite naslednjih priporočil:

1. Za čas potovanja poskrbite za dodatno zdravstveno zavarovanje za tujino.
2. Preverite, če so za državo, v katero potujete, potrebna dodatna preventivna cepljenja.
3. Pozanimajte se, če so vam v državi razpoložljivi pripomočki in zdravila, ki jih potrebujete
4. Če potujete z letalom, inzulin hranite v ročni prtljagi.
5. Bodite pozorni na temperaturo okolja.
6. Vzemite dodatno količno potrebnih zdravil.
7. Vsa zdravila hranite v originalni embalaži.
8. Priskrbite si potrdilo, da imate sladkorno bolezen in da potrebujete injekcijski pribor.
9. Med potovanjem ne pozabite meriti nivo glukoze v krvi.
10. Med postanki se razgibavajte.
11. Izogibajte se direktnemu soncu in pijte dovolj vode.
12. Na letalu izberite sedež pri prehodu.
13. S seboj vzemite hrano za en dan.
14. Obujte mehke, že uhojene čevlje.

Zdravljenje sladkorne bolezni:

Za vse tri oblike je poleg inzulina in drugih zdravil, potrebna tudi zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in vzdrževanje primerne telesne teže.

INZULIN (lat. insula = otok) je hormon, kemijsko beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki. Koncentrat trebušne slinavke je bil za zdravljenje sladkorne bolezni prvič uporabljen leta 1922.

Vsak pacient s to boleznijo pa mora odgovorno skrbeti za raven krvnega sladkorja, ki mora biti čim bližje ciljnega območja. Ciljne vrednosti za večino ljudi s sladkorno boleznijo so med 4,00 mmol/L in 7,0 mmol/L na tešče ter med 5,0 mmol/L in 10,00 mmol/L dve uri po obroku. Raven sladkorja lahko preverjate s pomočjo majhnega merilnika za osebno uporabo. Zdravnik pa spremlja urejenost sladkorne bolezni v daljšem obdobju z merjenjem glikiranega hemoglobina, ki se opravi v laboratoriju.

NIJZ poroča, da sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak je v vedno večji meri tudi odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in neizobraženost, zato je za njeno uspešno obvladovanje potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe.