Med pogostimi sprožilci glavobolov je več dejavnikov, kot so hrupno ali zatohlo delovno okolje, razburjenje in preveč spanja, nekatere vrste hrane (npr. sir, čokolada, rdeče vino) pri nekaterih ljudeh lahko sprožijo migrenski glavobol. Med drugimi vzroki pa so lahko tudi neredni obroki, dolga potovanja, slaba drža, sinusitis, zobobol, poškodbe glave ali prekomerno pitje alkohola.

Med redkimi vzroki glavobola so možganski tumor, visok krvni tlak in zvečan tlak v lobanji.

Najpogostejši obliki glavobola sta migrena in tenzijski glavobol, ki spadata med primarne glavobole. To pomeni, da vzrok za njuno pojavljanje ni v kakšnem drugem obolenju.

Tenzijski ali stresni glavobol je običajen, vsakodnevni glavobol, ki jih večina ljudi občuti nekajkrat v življenju. Občutimo ga kot stalno bolečino, ki prizadene obe strani glave, spremljata ga lahko občutek pritiska v predelu za očmi in krčenje vratnih mišic. Eden od vzrokov za to vrsto glavobola je stres, ni pa edini. Povzročitelji so lahko namreč tudi pitje prevelikih količin alkohola, pomanjkanje spanca, depresija, neredno prehranjevanje in dehidracija. Niso tako hudi, kot migrenski glavoboli, saj ne izzovejo bruhanja in slabosti, redko kdaj nam preprečujejo zmožnost dnevnih opravil.

Migrena je hud glavobol, ki prizadene približno 10 odstotkov prebivalstva, človeka pa začasno povsem onesposobi, traja lahko od 4 do 72 ur. Občutljivi smo na zvok in svetlobo, glavobol pa čutimo na eni strani glave. Ponavadi je bolečina tako intenzivna, da lahko izzove slabost in bruhanje, hkrati pa nismo zmožni koncentracije in opravljanja vsakdanjih opravil. Pri tej vrsti glavobola lahko pride tudi do otopelosti rok, motenj vida in želodčnih težav.

Glavobol v serijah prizadane več moških kot žensk. Gre za ponavljajočo se bolečino v predelu glave, ki pa se pojavlja v serijah, spremljata pa jo solzenje oči in zamašen nos na tisti strani glave, kjer se je pojavil glavobol. Bolečine se pojavljajo v skupkih in lahko trajajo po mesec ali dva, naenkrat ob istem letnem času.

Sekundarne glavobole povzročajo zunanji dejavniki, lahko tudi bolezen. Mednje spadajo glavoboli, ki se pojavijo po pitju prevelikih količin alkohola, poškodbi glave ali pretresu možganov.

Sinusni glavobol se pojavi največkrat zaradi infekcije, ko se vnamejo sinusi. V večini primerov ga spremlja vročina. Potrebno je zdravljenje z antibiotiki in antihistaminiki.

Glavobol, ki smo ga že pozdravili se pojavi ob pretiranem uživanju protibolečinskih tablet. Eden izmed razlogov za njegov nastanek so odtegnitveni simptomi. Ko tablete prenehajo delovati, namreč to naše telo hitro začne zaznavati.

Primarni glavoboli večinoma izzvenijo spontano ali z zdravili. Sekundarni glavoboli,  ki nastopajo v sklopu neke bolezni, pa prenehajo, ko odstranimo, oziroma pozdravimo bolezen. Če glavobol ne mine sam od sebe ali je bolečina huda s pridruženimi bolezenskimi znaki, je potrebno obiskati zdravnika, da ugotovi, kakšen je ta glavobol.

Kako si lahko pomagate v primeru glavobola?

Preprečevanje glavobola je pomembnejše od zdravljenja. Vsak glavobol lahko omilite ali delno preprečite z zdravim življenjskim slogom. Migreno pa lahko preprečite z izogibanjem sprožilcem dejavnikov tveganja. Ko se glavobol enkrat začne in, če ne gre za migreno ali vzrok resne bolezni, si lahko bolečino lajšate s sprostitvijo v vodni kopeli, ležanjem, izogibanjem otežujočim dejavnikom (npr. čezmernemu hrupu ali zatohlim prostorom), raztezanjem in masiranjem mišic v ramenih, vratu, obrazu in lasišču, spanjem ali blagim analgetikom.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

- kadar imate pogoste in hude glavobole,
- ko se glavoboli pojavijo nenadoma in niso podobni vašim dotedanjim glavobolom,
- če glavobol spremljajo otrdel vrat, vročina, slabost, bruhanje, zmedenost,
- če je glavobol posledica nesreče, zlasti če ste se pri tem udarili v glavo,
- v kolikor glavobol spremljajo oslabelost, otrplost, nerazločen govor ali zmedenost je potreben posvet z osebnim zdravnikom.