Interseksualni otroci nimajo jasno določljivega moškega ali ženskega biološkega spola. Njihov genetski zapis, spolne žleze, spolni organi in hormoni z medicinskega vidika namreč niso značilni za moške ali ženske. Medicina interseksualnost opredeljuje kot patološko, bolezensko, saj klasična medicina pozna samo dve obliki, patološko in normalno.

Gabrijela Simetinger, ena redkih zdravnic in zdravnikov v Sloveniji z znanjem spolne medicine, ki različna stanja človekovega telesa obravnava tudi z znanjem sociologije, psihologije in filozofije, je za Mladino povedala, da vsako stanje ni nujno bolezen.

"Vsak človek se rodi z različno ravnijo spolnih hormonov. Tako se kakšna ženska rodi z ravnijo hormonov, ki po medicinskih normah ni značilna za biološki ženski spol. Zaradi tega je lahko njeno hormonsko ravnovesje porušeno, vendar s takšno žensko ni nič narobe. Le ko se pojavijo klinične težave, ki jih povzroči to stanje, ji mora ginekolog pomagati," je še dodala Simetingerjeva.

Glede na raziskavo ameriške raziskovalke Anne Fausto-Sterling se okoli 1,7 odstotka otrok rodi z interseksualnimi znaki. Ob rojstvu imajo torej lahko tako jajčnike kot testise ali pa takšno hormonsko ravnovesje, ki ne dopušča jasne opredelitve spola.

V Sloveniji se na leto rodita največ dva takšna primera.

Praksa v primeru rojstva interseksualnega otroka na zahodu je, da zdravniki najkasneje 48 ur po rojstvu, starše obvestijo o stanju novorojenčka. V Sloveniji se zbere skupina zdravnikov, ki deluje le v Ljubljani, sestavljajo pa jo endokrinolog, urolog, ginekolog, kirurg in genetik. V kolikor je otrok starejši, pa temu prisostvuje tudi psihiater. V roku treh dni se zdravniki odločijo, katerega spola naj bi bil otrok in svoje skupno strokovno mnenje posredujejo staršem. Ti se na koncu dokončno odločijo o biološkem spolu svojega otroka.

"Pomemben dejavnik pri moderni kreaciji spola je izgled zunanjih genitalij. Da bi genetskemu moškemu (oseba s kromosomom Y) resnično dodelili moški spol, mora imeti »primeren« penis. Primernost penisa pa je odvisna od njegove velikosti. Zahodni standardi glede tega, kako velik mora biti penis novorojenčka, da mu lahko pripišemo moški spol, še niso poenoteni. Po nekaterih merilih je najnižja dovoljena dolžina penisa pri novorojenčku 2,5 cm, po drugih pa 1,5 cm. Kadar je penis manjši od omenjenih določil, otroka operirajo v ženski spol. Penis odrežejo in ga preoblikujejo v klitoris, pri čemer je najpoglavitneje, da je penis neviden, ko oseba stoji. Osebo se potem skuša feminizirati s hormonskimi terapijami in silikonskimi vsadki," piše v svojem diplomskem delu o Interseksualnosti Tonja Zadnik.

Oktobra 2013 je nastala resolucija Sveta Evrope o otrokovi pravici do telesne avtonomije, ki predpisuje, da noben otrok ne sme biti izpostavljen nepotrebnim medicinskim posegom, bodisi lepotne bodisi zdravstvene narave.

Interseksualni otroci in njihovi starši bi morali imeti po resoluciji zagotovljeno podporo in svetovanje. A podpore in svetovanja še vedno ni v popolnosti, saj širša javnost o interseksualnosti ne ve veliko. Številka interseksualnih novorojenčkov ni zanemarljiva, ravno tako pa tudi dejstvo, da o njihovih življenjih vedno odloča nekdo drug.

Zanimivost*
V letu 1849 je bila prva uradno zabeležena kirurška operacija interspolnega otroka. Do sredine 20. stoletja so bile operacije sicer redke, kar pa se je znatno spremenilo z razvojem industrializacije.