Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Za vse osebe z MAS velja, da imajo primanjkljaje na treh glavnih področjih: socialne interakcije, socialne komunikacije in fleksibilnosti mišljenja. O spektru govorimo, ker se značilnosti MAS kažejo v mnogih oblikah; obstajajo skupne značilnosti, vendar ni nujno, da ima posameznik vse od teh značilnosti, prav tako pa le-te močno variirajo od posameznika do posameznika, je za portal Bibaleze povedala Vesna Melanšek, predsednica Centra za avtizem.

Avtizma ne more povzročiti neprimerna vzgoja ali travmatični dogodek. Avtizem ni nalezljiv. Stiki z otroki z avtizmom niso škodljivi, prej nasprotno – v stikih z njimi, se otroci naučijo strpnosti, sodelovanja, različnih načinov komunikacije. Vse to je v življenju koristno. Natančen vzrok za pojav avtizma ni znan. Lahko pa na podlagi številnih raziskav predpostavljamo, da so za nastanek avtizma krivi geni, hormoni, dejavniki iz okolja. Znanstveniki se strinjajo, da ne obstaja en sam faktor, ampak da gre pri razvoju avtizma za interakcijo več faktorjev. Hipotezo so oblikovali na podlagi dejstva, da se osebe, ki imajo diagnosticirano MAS, med sabo zelo razlikujejo.

»Raziskave so pokazale, da se avtistične motnje (v nadaljevanju AM) lahko zazna že pri starosti osemnajstih mesecev, včasih tudi prej. Diagnoza otroka pri dveh letih starosti s strani izkušenega specializiranega strokovnjaka se že lahko smatra kot zelo zanesljiva. Navkljub temu veliko otrok ne dobi diagnoze dokler niso precej starejši, običajno šele po vstopu v osnovno šolo. Ta zamik navadno pomeni, da otrok z AM v tem času ne dobiva nujno potrebne podpore, pomoči, pa tudi razumevanje okolja ne,« piše v priročniku Zgodnji znaki avtizma, Linda Lee, izkušena medicinska sestra in mati otroka z avtizmom.

 »Prej kot so AM zaznane in diagnosticirane, hitreje se lahko potrebne obravnave pričnejo. Presejalni testi so orodje za pomoč pri zgodnji detekciji in identifikaciji otrok z razvojnimi zaostanki. Presejalni testi se ne uporabljajo kot dokončni dokaz o razvojnih zaostankih in njihova posledica ni diagnoza - pozitiven presejalni test pomeni zgolj indikacijo osebnemu zdravniku za napotitev k nadaljnjemu specialistu,« še dodaja Leejeva.

Otroci z avtizmom glede na videz ne odstopajo. Navzven delujejo kot otroci, ki se nenavadno vedejo. Na nekaterih področjih je opazen zaostanek v razvoju (na področju govora, komunikacije, samostojnosti, igre), nekatera področja pa so lahko na višji razvojni ravni (motorika, fina motorika, področje, ki je povezano z njihovimi posebnimi interesi  - npr. sestavljanke – puzzli, mehanični spomin, zlasti vizualni spomin).

V Sloveniji so otroci z avtizmom prikrajšani predvsem na področju zgodnje terapevtske obravnave, njihovi starši pa nimajo potrebnega znanja in podpore. »Poleg tega v Sloveniji pogrešamo v okviru javnega izobraževanja program za strokovnjake, ki delajo z osebami z avtizmom«, pravi dr. Marta Macedoni Lukšič, vodja Zavoda Inštitut za avtizem in sorodne motnje.

Področja zgodnjih znakov avtizma:

Socializacija,
komunikacija
z avtizmom povezana/ponavljajoča se vedenja
motorika
senzorna preobremenitev
senzorika
samopoškodovanje
varnost

Nekateri izmed zgodnjih znakov vedenja, značilnega za avtizem:

- Ne kaže zanimanja za igro vrstnikov, deluje nezainteresirano ali odsotno
- je lahko neobčutljiv, nepozoren ali nasilen do sorojencev
- lahko sedi sam v posteljici in kriči, namesto, da bi poklical mamo; ne prosi za pomoč
- ne opazi, ko starš odide ali vstopi v prostor
- ne kaže zanimanja za interaktivne, skupinske igre (»KU-KU« in podobno)
- lahko se upira dotiku, objemu ali poljubu starša
- ne iztegne rok, ko nekdo iztegne roke proti njemu (da bi ga dvignil)
- videti je, kot da se ne zaveda okolja, v katerem se nahaja
- se izogiba očesnemu stiku, pogledu
- uporablja ročno vodenje
- mahanje z rokam
- strmenje v stropni ventilator
- razvrščanje avtomobilčkov po vrsti ali barvi
- obsesivno prižiganje in ugašanje luči
- lahko jé nenavadne predmete, npr. oblačila, vzmetnico, zavese.

Dr. Tim Buie, gastrolog z Univerze Harvard v ZDA, je v bostonski bolnišnici opravil več kot 1000 endoskopij otrok z avtizmom. Odkril je, da so prebavne motnje bolj pogoste pri otrocih z avtizmom kot pri otrocih brez avtizma:

20% Ezofagitis
10% Duodenitis
12% Kolitis
12% Gastritis
55% Laktazna insuficienca

Kdo vse lahko zboli za avtizmom?

Avtizem je mnogo bolj pogost, kot misli večina ljudi. Novejše raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra odstotek novorojenih otrok. V Sloveniji je glede na te podatke 20.000 oseb z motnjo avtističnega spektra (MAS). Kot večina ostalih razvojnih motenj so tudi MAS pogostejše pri dečkih kot pri deklicah. Ljudje vseh narodnosti ter iz vseh kulturnih, verskih in socialnih okolij imajo lahko avtizem.

Osebe z avtizmom se pomembno razlikujejo in potrebno je znanje, da prepoznamo podobnosti med različnimi otroki, ki imajo avtizem. Podobni so v tem, da komunicirajo drugače, drugače navezujejo stike, imajo drugačna zanimanja in igro. Lahko hitro navežejo stik ali pa se držijo povsem zase.

Kadar pristopijo k drugi osebi, se zdi, da so lahko celo pomembno manj zadržani kot vrstniki, takoj se želijo »pockrljati« in sedejo hitro v naročje ali pa se sploh ne pustijo dotakniti, pobožati. Nekateri lahko takoj pristopijo k neznancem – jih sprašujejo, pripovedujejo ali pa pristopijo zelo redko in le, ko sami nekaj potrebujejo.

Radi imajo red, predmete radi urejajo v zbirke, postavljajo v zaporedje, namesto da bi iz kock sestavili hišo, se igrali domišljijske igre vlog. Radi imajo, če neke rutine potekajo vsak dan enako, razburijo jih spremembe, zlasti nenapovedane. Razburjenje lahko izražajo z izbruhi jeze, jokom in kričanjem. Sčasoma se naučijo nadzorovati svojo jezo in nasprotovanje izražati na drug način. To je pomemben del njihovega učenja in zanj potrebujejo veliko časa in energije, piše dr. Branka D. Jurišić, spec. Pedagoginja.

Trenutno ne obstaja "zdravilo", v medicinskem smislu, ki bi zdravilo avtizem. Otroci avtizma nikoli ne "prerastejo". Lahko pa napredujejo in se učijo, posledično lahko tudi omilijo znake avtizma.

Vendar lahko na tem področju vseeno marsikaj storite. Cilj je maksimizirati otrokovo funkcioniranje na socialnem, komunikacijskem in intelektualnem področju.

Zgodnja obravnava otroka pozitivno vpliva na njegov razvoj in vedenje. Predvsem razvijanje komunikacijskih veščin je zelo pomembno za uspešnost v obdobju šolanja. Prav tako so potrebne intervencije za reduciranje ponavljajočih stereotipnih, samopoškodovalnih vedenj in neželenega vedenja.

Za osebo z avtizmom je najbolj pomembna stvar na svetu učenje, nabiranje izkušenj in predvsem razumevanje okolice.