Mišja mrzlica ali hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) je akutna virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava. Prvi primer HMRS v Sloveniji so zabeležili že leta 1954. Prenašajo jo predvsem glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, medtem ko se s človeka na človeka ne prenaša.

Bolezenski znaki

Inkubacijska doba je v povprečju od 2 do 4 tedne. Lahko traja tudi od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen poteka v več fazah. Simptomi bolezni so:

- visoka vročina z mrzlico,
- močan glavobol,
- driska,
- slabo počutje,
- hude bolečine v trebuhu in ledvenem predelu,
- boleče oči,
- pordeli obraz in očesne veznice.

Previdnost je vsekakor potrebna, saj obolenje za mišjo mrzlico nikakor ni nedolžno. V primeru nezdravljenja je smrtnost celo 5- do 10-odstotna. Če se bolnik ne odpravi pravočasno k zdravniku in bolezen napreduje, se lahko po nekaj dneh vročine pojavijo krvavitve po koži in sluznicah ter znaki odpovedi ledvic. Izločanje urina je posledično zmanjšano, v urinu pa so prisotne beljakovine in kri. Bolezen ima lahko tudi smrten izid.

»Inkubacijska doba je 2 do 4 tedne, lahko je daljša in tudi krajša. Za bolezen je značilen nenaden začetek, torej bolniki zbolijo nenadoma z visoko vročino do 40 stopinj, navajajo mrzlico, glavobol, zlasti za očmi, ki se ojača ob skrajnih pogledih, pojavljajo se bolečine v trebuhu, ledveno in pa, kar je precej značilno za mišjo mrzlico, bolniki prehodno navajajo motnje vida. Te motnje vida trajajo dan, dva in potem izzvenijo. To je nekako lahko pomemben opozorilen znak, da je nekdo zbolel za mišjo mrzlico«, je za Svet povedal dr. Rajko Saletinger.

Bolniki, ki okužbo prebolijo, običajno nimajo trajnih posledic, okrevanje pa je lahko dolgotrajno, od nekaj tednov do več mesecev. »Bolniki z mišjo mrzlico niso nalezljivi, torej niso kužni za ostale in ne potrebujejo posebnih izolacijskih ukrepov,« je še povedal dr. Salentiger.

Kje se pojavi največ okužb?

Človek se lahko z virusom okuži ob vdihavanju prahu, v katerem so sledi posušenih izločkov glodavcev, še zlasti miši in voluharjev. Okužba se pojavi zlasti ob dvigovanju prahu v kleteh, shrambah, zidanicah, skladiščih in tudi v naravi pri izkopavanju pridelkov, spravilu lesa, športnih aktivnostih ali taborjenju. Po podatkih NIJZ se bolezen običajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti). Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

»Zagotovo prostori, kjer se zadržujejo glodavci, predstavljajo okolje s povečanim tveganjem za okužbo s temi virusi, zlasti, če se odločimo, da te prostore čistimo, ker v bistvu ob čiščenju nastajajo aerosoli (delci, ki lebdijo v prahu), ki vsebujejo virus in na tak način potem pride do okužbe. Seveda se lahko okužimo tudi med športnimi aktivnostmi v naravi, med kolesarjenjem, kampiranjem, skratka, teh dejavnikov je kar veliko,« je dodal dr. Salentiger.

Kakšni so preventivni ukrepi zoper mišjo mrzlico?

Zapomnite si, da divja žival, naj bo to miš, polh, lisica, vedno beži od človeka. V primeru, da ne kaže strahu pred njim ali se mu celo želi približati, je potrebna velika previdnost. Takšne živali ne prijemajte, ne božajte, ker je to morda eden prvih znakov, da je bolna. Voluharji, miške, polhi so naravni gostitelji ne le hantavirusov, ampak tudi številnih drugih virusov, zato je treba biti previden.

Če v zaprtih prostorih - stanovanjih, kleteh, garažah, kozolcih - opazite sledi iztrebkov, ne vzemite takoj metle v roke, temveč po prostoru najprej polijte razkužilo, npr. varekino in ga pustite delovati kakšne četrt ure, šele nato lahko varno odstranite izločke.

Razmnoževanje glodavcev lahko omejite s tem, da skrbite za čistočo, ustrezno skladiščite živila, pospravljate ostanke hrane in skrbite za red v kleteh, garažah in ostalih "priročnih" skladiščih. Pomembno je tudi, da hrane ne puščate na mestih, ki so dostopna glodavcem. Miši jo grizejo, okužena žival pa lahko izloča virus tudi s slino. Virus je v slini ravno tako v veliki koncentraciji, ne le v urinu in iztrebkih.

Otroke poučite, naj se nikoli ne dotikajo mrtvih živali, še posebej tistih, ki jih najdejo v naravi. Samo dotik mrtvega glodavca ne predstavlja velikega tveganje za okužbo, vendar vseeno poskrbite, da si boste/bodo temeljito umili roke s toplo vodo in milom.

»Ključna je deratizacija v urbanem okolju. Pomembno je, da onemogočamo glodavcem dostop do hrane, v kolikor pa se odločimo za čiščenje nekih zaprtih prostorov, je smiselno, da jih mogoče pred čiščenjem prezračimo, da uporabimo razkužila. Pri uporabi razkužil je ključno, da pustimo, da to razkužilo deluje vsaj pet minut, da bo učinkovalo. Kasneje se priporoča mokro čiščenje, torej, da prostor znova navlažimo. Smiselno je, da pri čiščenju uporabljate maske, zaščitne rokavice, zelo pomembna pa je tudi higiena rok, nasploh,« je zaključil dr. Rajko Saletinger.

*Zanimivost:
Prof. dr. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, znanstvenica in predavateljica, članica SAZU in obenem "specialistka" za hantaviruse, je skupaj s sodelavci leta 1988 odkrila virus, ki je trenutno najpomembnejši povzročitelj mišje mrzlice v Evropi in dokazala, da gre za nov virus, ki ni samo slovenski. Poimenovan je Dobrava, po vasi, kjer so ujeli okuženo miš. Dobrava povzroča bistveno hujšo bolezen in 10-odstotno smrtnost. Je edini virus, ki ima slovensko ime.