Zaradi nepravilnega razvoja živčnih poti iz oči do možganov in zaradi nepravilnega razvoja mrežnice, se ne glede na tip albinizma, vedno pojavijo težave z vidom. Bolnikova šarenica je roza barve in oddaja svetlobo. Albinizem je pogosto povezan z astigmatizmom, oz. dioptrijsko napako, kjer se svetloba, ki potuje skozi oko, ne fokusira enakomerno na mrežnico.

Pri albinizmu je možno uporabiti terapevtsko kontaktno lečo. Ta očesna bolezen lahko zmanjša ostrino vida, posledično pa lahko povzroči tudi nistagmus.

Splošno razširjeno mnenje je, da imajo ljudje z albinizmom rdečkaste oči, vendar je to mišljenje zmotno. Večinoma imajo šarenico obarvano temno sivo, rjavo ali modro. V določeni svetlobi se od šarenice, ki ima zelo malo pigmenta, odbija rdečkasta ali vijolična barva. Rdečkasti odsev nastane v mrežnici in poselidčno so oči albino osebe videti rdečkaste.

Simptomi albinizma:

- Kožno znamenje
- zelo svetla bleda koža
- bela na sonce občutljiva koža
- svetli belkasti lasje
- občutljivost na svetlobo
- nezmožnost mirovanja oči na točki oz. nenormalno premikanje oči
- sončne pege
- slab vid na blizu in daleč
- videz rdečih zenic pri otroku

Vzrok albinizma je pravzaprav mutacija genov, ki kodirajo zapis za katerega koli izmed proteinov, ki sodelujejo pri tvorbi melanina. Melanin proizvajajo celice, imenovane melanociti, ki se nahajajo v koži in očeh. Glede na mutacije različnih genov, obstaja več tipov albinizma. Najpogostejša vrsta albinizma je okulokutani albinizem. Zanj je značilno, da so prizadeti lasje, koža in oči. Mutacija lahko pripelje ali do popolne odsotnosti pigmenta ali pa do zelo zmanjšane tvorbe.

Oseba mora podedovati po en okvarjen gen od vsakega starša. Oseba, ki ima samo en okvarjen gen, bolezni ne bo razvila. Torej, oba starša morata nositi okvarjen gen, da bi otrok lahko potencialno razvil albinizem. Okvarjeni geni za albinizem se lahko prenašajo iz generacije v generacijo, ne da bi se pokazali vidni znaki.

Najbolj je viden pri temnopoltih ljudeh, vendar se lahko pojavi pri vseh narodih, rasah in ljudstvih. Po nekih ocenah albinizem prizadene enega človeka na vsakih 20.000 ljudi.

Tudi če ne obstaja zdravilo zoper to bolezensko stanje, pa je možnih kar nekaj preventivnih ukrepov, ki lahko olajšajo simptome bolezni, kot so težave z vidom in pa zaščita kože pred zunanjimi vplivi. Albinizem ne omejuje intelektualnega razvoja človeka, vendar se kljub temu ljudje, ki živijo z albinizmom večkrat počutijo stigmatizirane in potisnjene na rob družbe.

Zanimivost*
V južni in vzhodni Afriki je razširjeno prepričanje, da imajo kosti ljudi z albinizmom posebno moč, ki prinaša bogastvo. Zaradi zmotnih prepričanj in vraževerja so ogroženi njihova varnost in življenja – grozijo jim uboji, ugrabitve in pohabljanje. Nekatere otroke ugrabljajo in prodajo celo njihovi družinski člani.