Angie Ceberano je že v mladih letih sodelovala s številnimi velikimi podjetji in kmalu ustanovila svojo PR agencijo, ki je bila izjemno uspešna. Vstajala je ob štirih zjutraj, že zjutraj imela številne intervjuje, organizirala promocijske turneje, se pogajala s podjetji za pogodbe in pripravljala vse potrebno za promocijska fotografiranja. Odločena je bila, da bo dala vse od sebe in njen vsakodnevni delovnik je bil 15 do 20 ur dela na dan. Spat je hodila po polnoči. To se ji ni zdelo nič nenavadnega, dokler se ni spopadla z izgorelostjo, zaradi katere je pristala v bolnišnici s hudo pljučnico.

''Moja pljuča so bila polna tekočine. K sreči sem bila mlada in sem okrevala. A če bi bila starejša, so zdravniki rekli, da ne bi preživela,'' je za Mail Online Australia povedala mlada Avstralka. ''Pulmolog mi je povedal, da je pljučnica poznana tudi kot bolezen poslovnežev. Ljudje, ki imajo svoja podjetja, ki zelo malo spijo ali prekomerno delajo, so izjemno podvrženi pljučnici, saj imajo oslabljen imunski sistem. To je bil zame hud udarec, saj sem rada delala, a hkrati sem se morala naučiti, kako pomembno je, da poskrbim za svoje zdravje in kako pomemben je počitek.''

Angie se spominja, da je le nekaj tednov, preden je pristala v bolnišnici, utrpela simptome, ki so bili podobni gripi. A je skušala stisniti zobe in je nadaljevala z delom. ''Prehlad je trajal nekaj tednov in pomagala sem si s tabletami za gripo in prehlad. Takrat sem imela res veliko dela. Nenadno pa mi je ponoči telo odpovedalo. Moja temperatura je bila nenormalno visoka in res sem le še s težavo dihala. Pričela sem halucinirati in se nisem mogla premakniti iz postelje do kopalnice. Sredi noči je nato zdravnik prišel k meni domov, ki mi ni veliko pomagal. Naslednje jutro je bilo grozno. Nisem se mogla premikati ne govoriti.''

Poklicala je rešilca in pot do bolnišnice se je zdela dolga. ''Vedela sem, kaj se dogaja okoli mene, a vmes sem malo izgubljala zavest. Bilo je res strašno. Še nikoli prej nisem bila v bolnišnici. Bila sem šokirana nad tem, kaj se z mano dogaja. V bolnišnici sem izvedela, da imam hudo obliko pljučnice. Moj zdravnik in specialist sta bila neverjetna, a izjemno jasna s svojimi navodili. Nista mi dovolila, da bi zapustila bolnišnico in zdelo se mi je, da tam preživljam celo večnost - bil je le en teden. A nato sta mi predpisala počitek v postelji še več tednov po tem, ko sem lahko zapustila bolnišnico. Trajalo je kar šest mesecev, da sem popolnoma okrevala. Zdravniki so me ves čas opozarjali, kakšno srečo sem imela, da sem preživela.''

Danes se zaveda, da je delala prekomerno. ''Kot profesionalni PR-ovec si prilepljen na telefon 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Brez telefona sem se počutila izgubljeno in neudobno. Ko delaš v medijih, moraš delati hitro. Ko pride medijska priložnost, jo moraš takoj zagrabiti in je ne smeš izpustiti. To je realnost. Novice ne čakajo na nikogar.''

A vedela je, da potrebuje spremembo. Šele zadnjih 12 mesecev se je naučila, da četudi se zbudi sredi noči, ne gre pregledovati mailov na telefonu. ''Prej nisem znala drugače. Nisem se zavedala posledic takšnega dela.'' Sedaj želi s svojo zgodbo druge poslovne ženske opomniti, naj se naučijo, kako se sprostiti. ''Morda se vam to v tem trenutku ne bo zdelo pomembno, saj imate rade tisto, kar delate. A vaše telo potrebuje sprostitev. Pomembno je, da govorimo o izgorelosti in pomenu počitka. Svet postaja vse bolj hektičen in stresen. Težave z duševnim zdravjem so se v zadnjem desetletju močno povečale. Druge želim navdihniti, naj si najdejo hobi, ki jim omogoča, da preživljajo čas tudi izvedn pisarne. Aktivno poslovno življenje zahteva tudi veliko skrbi za samega sebe. Sedaj sem prepričana, da dobro počutje izhaja iz ravnotežja službe, ki nas izpolnjuje v kombinaciji z aktivnostmi, ki jih radi počnemo.''