Panični napad je nenaden pojav intenzivnega strahu ali nelagodja, ki doseže vrhunec v nekaj minutah in vključuje vsaj štiri od sledečih simptomov: pospešen utrip srca, potenje, drhtenje, hitro dihanje, bolečine v prsih, slabost ali bolečine v trebuhu, omotičnost, vročinske valove, mravljinčenje, občutek neresničnosti (derealizacija) in ločenosti (depersonalizacija) od sebe, strah pred izgubo nadzora, strah pred smrtjo.

Tesnoba ali panika?

Treba je poudariti, da tudi tesnobne napade pogosto spremljajo omenjeni fizični simptomi, a se ti od paničnih napadov razlikujejo po intenzivnosti in trajanju simptomov.

MIT: ’Skoraj vsak dan sem paničen, ne morem si pomagati.’

V prvi vrsti je treba razločevati besedo panika od drugih neprijetnih občutij, ki jih doživljamo kot neobvladljive. Velikokrat se pojma ’paničen’ ali ’panični napad’ uporablja v pogovornem jeziku za opisovanje težjih občutij strahu, jeze, žalosti … "Tako si me prestrašila, da sem doživela paniko." "Tako sem se živciral zadnje dni, da sem postal prav paničen." A panični napad je v resnici tako intenzivno doživetje, da njegove resnične razsežnosti pozna le tisti, ki ga je zares doživel, takšne izjave pa le spodkopavajo resničen pomen paničnega napada. Tesnobno doživetje, trema ali nervoza pred določenimi stresnimi dogodki niso napadi panike. Pri tej gre za izjemno močno psihofizično doživetje, ob katerem ima posameznik občutek, da bo izgubil nadzor nad sabo.

MIT: ’Zaradi paničnih napadov lahko znorim.’

Čeprav so panični napadi zelo intenzivni in običajno vrhunec dosežejo v nekaj minutah, pa ni skrbi, da bi človek zaradi njih izgubil nadzor nad seboj. Res je, da v nekaterih primerih posameznik doživlja silovit občutek izgube nadzora ali pogovorno rečeno ’živčnega zloma’, a v tem primeru ne gre za to. Res pa je, da več napadov kot nekdo doživi, večji strah doživlja pred ponovnimi napadi. Takšen posameznik je bolj osredotočen na dogajanje v telesu, na bitje srca, dihanje, več razmišlja in analizira, kar vodi do slabšega počutja.

MIT: ’Po napadu panike se je najlažje pomiriti s kavo ali žgano pijačo.’

Absolutno ne. Veliko strokovnjakov v teh primerih priporoča popolno izogibanje kofeinu, nikotinu, alkoholnim pijačam, saj spodbujajo delovanje osrednjega živčnega sistema. Opaženi so tudi primeri, ko je panični napad sprožila velika količina kofeina. Kljub temu da za alkohol velja, da v stresnih razmerah pomirja, pa ima pri paničnih napadih obraten učinek – ko njegov učinek popusti, se tesnobnost znova poveča.

MIT: ’Zaradi paničnega napada lahko umrem.’

Številni posamezniki, ki doživijo panični napad, končajo pri zdravniku ali na urgenci prav zaradi prepričanja, da so doživeli srčni infarkt. Mnoge namreč simptomi in znaki, kot so: pospešen srčni utrip, bolečine v prsih, težko dihanje, prekomerno potenje, zavedejo. Res je, da so znaki zelo podobni, a pri paničnem napadu ni strahu, da bi bili ti tudi življenjsko nevarni. A ko je v igri zdravje, je še vedno veliko bolje obiskati zdravnika kot pa postavljati samodiagnoze.

MIT: ’Panični napadi se zgodijo le v budnem spanju.’

Ni nujno. Panični napad se lahko zgodi v katerihkoli okoliščinah, tudi med spanjem. Posameznik lahko sprva celo meni, da so občutki povezani z nočno moro oz. neprijetnimi sanjami. Takšen napad običajno prebudi iz spanca, čemur sledi potreba po begu, depersonalizacija, katastrofiranje, tunelski vid … Osebo z izkušnjami nočnih napadov panike lahko sčasoma postane strah spanja.

MIT: ’Panični napadi so nekaj zelo neobvladljivega in trajajo vse življenje.’

Soočanje s sabo, svojimi strahovi in obvladovanje tovrstnih napadov je priporočljivo začeti s s pomočjo strokovnjaka. Pomemben je pogovor z osebnim zdravnikom, ki vas nato usmeri v specialistično obravnavo. Možnosti zdravljenja vključujejo medikamentozno terapijo v kombinaciji s psihoterapijo. Panični napadi zelo verjetno ne bodo prenehali čez noč, se bosta pa njihova pogostost in intenzivnost zmanjšala. Kar lahko pri tem sami storimo, je tudi skrb za zdrav življenjski slog – urejen ritem prehranjevanja in spanja, zdravi medosebni odnosi, izogibanje stresnim dejavnikom, redna telesna aktivnost.