Beseda histerija izhaja iz grške besede »hystron«, kar pomeni »maternica«, saj so bolezen do 19. stoletja večinoma diagnosticirali pri ženskah in so posledično verjeli, da gre za povezavo s somatskimi motnjami v maternici. Spremembo je prinesel Sigmund Freud, ki je potrdil, da se spremembe pri pojavu histerije pravzaprav odvijajo v možganih in, da lahko nastopi tudi pri moških. Njegov najbolj znameniti primer histerije je opisan v študiji z naslovom Dora.

Znan psihiater Wiliam Osler pa je definiral histerijo kot motnjo mladih žensk, v katerih čustveni procesi nadzirajo celotno telo, kar lahko na koncu pripelje do duševnih, senzoričnih, motoričnih in sekretnih funkcij. Sredi 19. stoletja je za histerijo obolela vsaka četrta ženska, danes pa je že težko najti kako histeričarko. Histerijo so namreč nadomestila obolenja, kot so: shizofrenija, motnja borderline ali napadi anksioznosti.

Vzroki za nastanek histerije:

Lahko gre za zunanje in notranje dejavnike, kot so:

- brezdelje ali nedejavnost,
- spolno zatiranje,
- izkrivljene misli,
- družinska anamneza,
- čustveno zatiranje med odraščanjem,
- strah,
- skrb,
- depresija,
- duševni napadi,
- dolgotrajna bolezen,
- travma,
- fizična preobremenitev,
- poškodba,
- nezadovoljstvo na delovnem mestu,
- disfunkcionalno družinsko okolje,
- zloraba alkohola,
- neprimerna uporaba tablet za spanje in pomirjevala.

Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni, ki jih psihologi obravnavajo že desetletja, se zadnje čase le še stopnjujejo. Zanimivo pri tem pa je, da se danes histerija pojavlja zelo redko, tako da so zdravniki celo opustili izraz histerija in ga nadomestili z izrazom somatska motnja.

Simptomi in znaki histerije:

Bolnik ob napadu histerije kriči, meče predmete po tleh ali pa se vrže na tla v napadih mišičnih krčev in lovi sapo. V širšem smislu gre pri histeriji za celo vrsto simptomov nevrotičnih obolenj: omedlevica, anksioznost, nespečnost, pomanjkanje sape, vzdražljivost, pomanjkanje teka.

Histerična oseba običajno kaže naslednje simptome:

- Nestrpnost, frustracija, razdražljivost,
- močni krči,
- palpitacije,
- pogosti glavoboli,
- otekanje vratu,
- občutek prisotnosti tujka v grlu,
- smeh ali jok brez razloga,
- oseba lahko kriči, izgubi zavest in postane nasilna.

Oseba pogosto hrepeni po ljubezni, lahko je čustveno labilna. Napad histerije lahko traja dneve ali tedne. Zdi se, kot da je oseba v transu.

Zdravljenje

Zdravljenje histerije zahteva pomoč psihiatra. Strokovnjak skrbno analizira trenutno stanje in izbere potrebno terapijo. Pri bližnjem okolju je potreben previden in miren odnos do pacienta, saj lahko tesnoba postane ovira na poti do okrevanja.

Potrebna je celostna obravnava osebe in izključitev vzroka, ki povzroča izpade. Zdravljenje poteka z uporabo psihološke in kognitivne terapije in z doseganjem spremembe življenjskega sloga.

Ogromno lahko storimo s pravilno usmerjenimi pogovori. Histerija sama po sebi namreč ni bolezen, temveč gre za simptom neke osnovne bolezni, ki je pogosto povezana z živčnimi motnjami.

Terapije, namenjene reševanju psiholoških dejavnikov, ki povzročajo jezo, tesnobo, živčno napetost in nezadovoljstvo, so najboljši način za zdravljenje histerije. Uspešno se lahko zdravi ambulantno, njene hude oblike pa potrebujejo terapevtsko zdravljenje v bolnišnici.

Mladim ženskam med 14. in 25. letom starosti, pri katerih je obolenje najpogostejše, sta priporočeni uravnovešena prehrana, ki vsebuje dovolj sadja ter redna telovadba, sprehodi v naravo ali joga. Dihalne vaje pa lahko pomagajo pri odpravljanju stresa. To naj bi zadoščalo zgolj za omilitev histeričnih napadov panike.