Res je, da smo ljudje prirojeno bolj ali manj psihološko odporni. Toda vsi lahko svojo psihološko odpornost izboljšamo, če se za to zavestno odločimo. "Ne razvija se sama od sebe," razlaga Bajtova. "Vedno gre za naš trud, za našo namero, da se bomo na nekaj drugače odzvali, za našo odločitev, da bomo razvili določene veščine in spretnosti, ki nam bodo pomagale izboljšati psihološko odpornost, tudi za odločitev, da bomo denimo vzdrževali socialno mrežo, pri kateri bomo lahko vedno poiskali podporo in pomoč. Večja psihološka odpornost je posledica takšnih zavestnih odločitev."

Če se znajdemo pred težavo in jo uspešno rešimo, lahko zaradi tega pridobimo samozavest ter se naslednjič, ko se znajdemo pred podobno prepreko, ne bojimo, da je ne bi mogli premagati. Mar ne bi mogli reči, da se na ta način psihološka odpornost vendarle veča sama od sebe, vprašam strokovnjakinjo. "Veča se le, če ozavestimo, da smo težavo uspešno rešili. Če si rečemo, da zmoremo." Ne pa tudi, če ostanemo pesimistični, si morda celo predstavljamo, da smo žrtev okoliščin ...

Če razvijemo občutek avtonomije, smo bolj psihološko odporni. "To pomeni, da imamo občutek, da je del našega življenja vendarle pod našim nadzorom. Če se nam je zgodilo kaj slabega, prepoznamo, da smo do neke mere pri tem sami igrali vlogo." Bolj psihološko odporni so poleg tega ljudje, ki znajo pod pritiskom ostati mirni, ki čutijo, da ima življenje smisel, ki imajo pozitivno samopodobo, so optimistični, emocionalno inteligentni, znajo iti skozi življenje s humorjem ... "To so torej veščine in spretnosti, ki jih lahko pridobivamo in izboljšujemo. Denimo tako, da vadimo čuječnost, to je nepresojajoče in sprejemajoče zavedanje trenutka, v katerem smo. Lahko se navadimo prepoznavati hvaležnost za vse, kar imamo, lahko vadimo tehnike sproščanja, lahko vadimo sočutje do sebe, lahko si bolj razumno postavljamo cilje ... Vse to povečuje našo psihološko odpornost. Omogoča nam, da lažje jadramo skozi valove, ki se neizbežno pojavijo."

Kaj pomeni, da si postavljamo cilje razumno? "Če si jih postavimo previsoko glede na lastne sposobnosti, je večja verjetnost, da bomo morda doživeli razočaranje, kot če si jih postavljamo tako, da so dosegljivi. Takrat smo zadovoljni, ko jih dosežemo, počutimo se uspešni in to na nas pozitivno vpliva. Če svojega cilja nikoli ne uspemo doseči, pa je to lahko vir stresa, razočaranja, počutimo se neuspešni."

Bolj kot se s psihologinjo in psihoterapevtko pogovarjava, bolj imam občutek, da je skrb za svojo psihološko odpornost  v resnici skrb za svoje duševno zdravje. "Ne le duševno, ampak tudi za telesno. Pomembna je celostna skrb zase – zdrava prehrana, gibanje, spanje, počitek, hobiji, ki nas osrečujejo ... Poleg tega pa razvijanje sposobnosti za spoprijemanje z izzivi in težavami."

Psihološko odpornost lahko z vzgojo večamo pri otrocih. Ti so prirojeno različno osebnostno čvrsti, zato nekateri potrebujejo manj, drugi več spodbude, da denimo razvijejo pozitivno samopodobo, preizkusijo nove stvari ... "Pomembno je, da se lahko otrok sreča z različnimi situacijami, da se lahko nauči sam reševati težave. Dobro je, da ima občutek varnosti, hkrati pa spodbudo, da se stvari loti tudi sam. Ne delajmo vse namesto njega. Treba je prepoznati, česa je otrok pri svojih letih zmožen in mu dati izzive, ki so zanj primerni. Pri desetih je denimo otrok sposoben iti sam v trgovino. Dajmo mu to izkušnjo, saj tako krepimo njegovo pozitivno samopodobo." S takšno vzgojo bo otrok, ko odraste, bolje opremljen za spopadanje s težavami in izzivi. Samo občutek, da nas ti ne ogrožajo ter da smo jih sposobni premagati, nam omogoča, da v življenju čutimo srečo in mir. Dobra novica je, da lahko svojo psihološko odpornost povečamo kadar koli v življenju, a le če se za to odločimo.