"Treba je ozavestiti, katera samopodoba je tista, ki nam povzroča stisko," poudari strokovnjakinja. Pri razmišljanju nam lahko pomaga naslednja razdelitev:

1. Telesna samopodoba – povezana je z našim videzom in telesnimi sposobnostmi.

2. Operativna samopodoba – povezana je z našim delovanjem v službi, pri hobijih in drugih življenjskih nalogah.

3. Družbena samopodoba – povezana je z družino in partnerskimi odnosi.

4. Osebnostna/čustvena samopodoba – povezana je s tem, kakšni smo, kako se vedemo, z našo sposobnostjo predelave čustev.

Kakšni so načini izboljšanja samopodobe?

"Za izboljšanje samopodobe je dobro, da delamo na samospoštovanju in samozaupanju," svetuje psihologinja in psihoterapevtka. "Osredotočimo se na tisto, kar smo, in ne na tisto, kar nismo, oziroma na tisto, česar nimamo."

Kaj to pomeni? "Če imate na primer nizko telesno samopodobo, ker ste prepričani, da imate preveč kilogramov, je dobro, da se osredotočite na stvari, ki so vam pri sebi všeč. Imate na primer lep nasmeh, lepo barvo las ..."

Naučite se gledati nase celostno. "Lahko si na list papirja zapišete več svojih pozitivnih lastnosti, na drug list pa vse svoje dosedanje dosežke. Čim večkrat si nato preberite, kaj piše na teh dveh listih." Tako lahko izboljšate svoj pogled nase. Boljša samopodoba pa lahko pomeni boljše življenje.

Kako dolgo traja takšno delo na sebi?

Nekateri bodo za izboljšanje samopodobe potrebovali več časa, drugi manj. "Nekateri lahko že s spremembo nekaterih miselnih napak in s prepoznavanjem svojih napačnih prepričanj o sebi in svetu dosežejo veliko. Če se slaba samopodoba vleče daljše časovno obdobje, je običajno treba vložiti več dela." Običajno je tudi, da se samopodoba spreminja skozi celo naše življenje.

Je treba poznati vzrok slabše samopodobe, ga je treba iskati?

"Dobro je, da poznamo izvor svoje nizke samopodobe," meni Branka Strniša. "To je lahko podlaga za nadaljnje reševanje katerih koli stisk. Po drugi strani pretirano ukvarjanje le z vzroki in razlogi ne izboljša našega dejanskega počutja. Pomembno je, da se usmerimo v iskanje rešitev in poti za izboljšanje dojemanja in doživljanja sebe, za izboljšanje predstav, ki jih imamo o sebi."

Vzroki nizke samopodobe so lahko različni. "Nekateri so posledica odzivov naše okolice na nas. Denimo kako so se starši in vrstniki na nas odzivali v zgodnjem otroštvu. Lahko so bili starši kritični do stvari, ki smo jih počeli, so nas pogosto kritizirali." Takrat pridobljena slabša samopodoba je lahko prisotna še v odraslosti.

Pogosto je naša samopodoba slabša tudi zato, ker obstaja razlika med tem, kdo smo in kaj počnemo, ter tem, kdo mi mislimo, da bi morali biti, in kaj mi mislimo, da bi morali početi. "Če smo na primer dokončali srednjo šolo, prepričani pa smo, da je za uspeh v življenju potrebna univerza, je lahko naša operativna samopodoba slabša zaradi tega prepričanja." Tudi primerjava z okolico je lahko negativna. Še posebej dandanes, v obdobju družabnih omrežij in medijev, ko smo mnogo bolje obveščeni o tem, kdo so drugi in kaj počnejo. Pogosto pa njihove predstavitve niti niso povsem realne.