Kaj je treba vedeti o melanomu?

"Melanom se v več kot polovici primerov pojavi nenadoma, brez opozorila, redkeje iz že obstoječega znamenja ali druge pigmentne lise na koži." Lahko se torej pojavi tam, kjer prej ni bilo ničesar. "Hitro se širi v globino in tudi po krvnih in limfnih poteh po telesu. Lahko metastazira in prizadene druge organske sisteme." Prav zato je tako nevaren.

Kako ga prepoznati?

Običajno je temno rjave ali črne, lahko pa tudi svetle kožne barve. Njegovi robovi od preostale kože niso ostro razmejeni. Lahko leži v nivoju kože ali je nekoliko privzdignjen. Njegova barva se lahko spreminja.

"Melanom izhaja iz melanocitov, kožnih celic, ki tvorijo temni zaščitni pigment, ki se imenuje melanin. Ta koži omogoči, da porjavi. Melanociti v tumorju praviloma še naprej tvorijo melanin, zato na rašči včasih vidimo mešanico rjavih in črnih tonov, lahko se pojavi tudi rdečkasta ali modrikasta obarvanost . Redko tumor ni tako obarvan, v tem primeru govorimo o amelanotičnemu melanomu," pojasni dermatologinja. 

K zdravniku pojdite takoj, ko opazite takšne spremembe kot tudi, če se pigmentno znamenje lušči, krvavi, srbi ali boli, kadar njegov pigment prehaja prek roba v okolico, če je videti, kot da je površina orošena.

Kako prepoznati drugi dve obliki kožnega raka?

Ti dve sta manj nevarni, vendar ju je vseeno treba odkriti čim prej. "Bazalnocelični karcinom ali bazaliom je običajno videti kot majhen, bleščeč, mesnat vozliček ali kot rdeča izboklinica s krasto na površini." V večini primerov se ne širi hitro, lahko traja tudi več mesecev ali let, da doseže velikost centimetra ali dveh. "Redko metastazira, vendar je nevaren, ker raste lokalno invazivno in lahko preide v okoli njega ležeče strukture, celo v kost, s čimer povzroči hudo poškodbo."

Ploščatocelični karcinom v nasprotju z bazalnoceličnim lahko metastazira, zato je nevarnejši. "Pojavi se kot izrastek ali kot rdeča, luščeča se lisa. Je drugi najpogostejši rak pri svetlopoltih ljudeh, pri temnopoltih pa ga zasledimo redko. Najpogosteje se nahaja na konici uhlja, obrazu in ustnicah. Lahko zraste zelo velik. Toda če ga odkrijemo in zdravimo dovolj zgodaj, je ozdravitev 95-odstotna."

Kožni rak je pri nas drugi najpogostejši

Ultravijolično oziroma UV sevanje je največji dejavnik tveganja za njegov nastanek. "V Evropi vsako leto zboli en človek na 10 tisoč prebivalcev. Število na novo odkritih obolelih je vsako leto večje za od pet do sedem odstotkov." V Sloveniji je kožni rak po pogostosti med vsemi raki na drugem mestu, pri ženskah za rakom dojk, pri moških za rakom pljuč. "Kar 90 odstotkov vseh oblik se pojavi na najbolj izpostavljenih delih telesa, torej na obrazu, vratu, ušesih in rokah."

Kako ga čim prej odkriti?

Poleg zaščite pred soncem, še posebej, ko je to najmočnejše, je pomembno redno samopregledovanje kože. "Enkrat na mesec po prhanju preglejte celotno kožno površino. Predele, ki jih ne vidite dobro, naj pregleda partner, starši naj pregledajo otroke." Četudi se rak na nekaterih delih pojavlja pogosteje, ne izpustite nobenega. Pozorni bodite na novo nastale spremembe kot tudi na vse spremembe pigmentnih znamenj, še posebej na:

– asimetričnost, 

– nepravilno, nazobčano, neostro mejo,

– barvo, ki ni enakomerna, ali se spreminja,

– premer, ki je večji od šest milimetrov,

– povečanje.

Solarij dermatologinja popolnoma odsvetuje

Dermatologinja poudarja, kako škodljivo je sončenje v solariju. "Ti sevajo ultravijolične žarke visokih energij, večinoma UVA žarke. Med 20-minutnim obsevanjem prejme koža toliko žarčenja, kot ga med najbolj intenzivnim žarčenjem sredi dneva." Prav tako opozarja, da UVA sevanje prehaja skozi steklo (denimo v avtu).

Pravzaprav tri četrtine UV sevanja prejmemo, ko se tega sploh ne zavedamo. "Odrasli 40 odstotkov žarčenja prejmejo med sončnimi konci tedna, 20 odstotkov pri običajnih dnevnih aktivnostih, le 30 odstotkov med poletnimi dopusti in 10 odstotkov v jesensko-zimsko-pomladnem obdobju."

Izjemno pomembno je, da zaščitimo otroke

Še posebej nevarne so poškodbe kože v otroštvu. "Ocenjujemo, da bi z redno in pravilno zaščito pri mlajših od 18 let lahko zmanjšali pojavljanje kožnega raka za štiri petine," pove prim. mag. Metka Adamič, dr. med. Kožo je treba varovati od prvega dne življenja naprej. Četudi smo začeli kasneje, pa bomo ravno tako naredili nekaj za zmanjšanje tveganja, saj se poškodbe kože seštevajo.