Biba Tanya Lincoln je bila stara 28 let, ko si je dala povečati prsi. Takrat je poseg opravičila z besedami, da je to nekaj, kar si želi narediti zase, da bi se počutila bolj samozavestno. Poleg tega ji je dojenje pustilo neenakomerni velikosti prsi. Eno dojko je imela velikosti B in drugo D. ''A to ni popolna resnica,'' je za britanski Mail Online priznala 38-letnica. ''Če sem odkrita, tega nisem storila zase. Ubila sem si v glavo, da bom privlačna le, če bom imela prsi, ki so določene oblike. Čeprav sem bila srečno poročena, se mi je operacija zdela nekaj povsem razumnega.''

A to odločitev je kasneje hudo obžalovala. Pet let kasneje se je pričela spopadati z nenavadnimi simptomi, kot so bili huda utrujenost, težave s kožo, izguba las in bolečine po vsem telesu. ''Izgubljala sem lase, imela sem občutek, kot da imam vročino in ves čas sem bila izčrpana. Testirali so me za vse možno, a so mi rekli, da z mano ni nič narobe. Predpisovali so mi protibolečinske tablete, a jih nisem želela jemati do konca življenja.''

Ko je leta 2017 zanosila s svojo najmlajšo hčerko Lolo, so se njeni simptomi poslabšali. ''Počutila sem se uničeno in večkrat so me sprejeli v bolnišnico zaradi hudega bruhanja. Ko sem rodila, se stvari niso izboljšale. Še vedno mi je bilo slabo, Lola pa se ni dobro hranila. Bilo je, kot da ji je po mojem mleku slabo. Moj mož Kevin je rekel, da je videti, kot da bi moje mleko Loli povzročalo tako slabost, kot jo je Lola meni med nosečnostjo. Teh besed nisem mogla pozabiti.''

''Preden sem si dala povečati prsi, sem prebrala, da bo dojenje nekoliko težje, a da bo varno za otroka. A ko sem še naprej brskala po internetu, sem bila šokirana. Prebrala sem zgodbe o silikonu iz vsadkov, ki se je izločal v mleko in odkrila na tisoče žensk, ki so si povečale prsi in se spopadajo z enakimi zdravstvenimi težavami kot jaz. Bila sem prestrašena.''

Bolezen prsnih vsadkov 

Na spletu je odkrila, da ima njeno stanje celo ime: bolezen prsnih vsadkov. Ena od žensk v podporni skupini je dejala, da je edina rešitev odstranitev prsnih vsadkov. ''Takoj sem obiskala osebnega zdravnika in vztrajala, naj mi slikajo prsi. Slike so pokazale, da je moj levi prsni vsadek počil in da je iz njega izteka silikon.''

Ko kirurg vsadi prsni vsadek, telo nanj reagira tako, da okoli njega oblikuje zabrazgotinjeno tkivo - to je del procesa zdravljenja. Ženske, ki trpijo zaradi hudih bolečin zaradi otrditve brazgotin, lahko prejmejo napotnico za odstranitev prsnih vsadkov, kar v Veliki Britaniji krije zdravstvena zavarovalnica, v nasprotnem primeru morajo poseg plačati same, ta pa stane 3000 evrov. Četudi bi zdravstvena zavarovalnica plačala odstranitev prsnih vsadkov, pacientke nato ne dobijo nadomestnih prsnih vsadkov, razen če prvih prsnih vsadkov ni financiral nacionalni zdravstveni sistem NHS, kar pa je malo verjetno.

Čeprav Biba ni dobila novih prsnih vsadkov, je bila presrečna, ker so ji odobrili operacijo, s katero so ji prsne vsadke odstranili. Po posegu ji je ostalo veliko odvečne kože, a njeno počutje se je v trenutku izboljšalo. ''Preko noči so izginili skoraj vsi simptomi. Brez vsadkov so moje prsi videti kot prazne vrečke, a srečna sem, da sem se znebila nenehnih bolečin in izčrpanosti.''

A Biba je le ena od mnogih žensk, ki so prepričane, da so bolne zaradi prsnih vsadkov. Številne so več let trpele za nepojasnjenimi simptomi, kot so utrujenost, zamegljenost misli, izguba spomina, nespečnost, depresija, bolečine v mišicah in sklepih in izguba las. Druge poročajo o prebavnih težavah, nenavadnih izpuščajih na koži in podobno. A bolezen prsnih vsadkov še ni uradno priznana kot diagnoza, prav tako ne poznamo zdravljenja zanjo. Čeprav nekaterim ženskam odstranitev vsadkov pomaga, druge še naprej trpijo za neprijetnimi simptomi.

Vedno več žensk se želi znebiti prsnih vsadkov

Ker je veliko pomanjkanje trdnih medicinskih dokazov ali razikav na tem področju, se pacienti obračajo na internet in na podporne skupine, ki so se oblikovale na družbenih omrežjih. V eni od Facebook skupin, ki se imenuje Zdravljenje bolezni prsnih vsadkov, je danes skoraj 100,000 udeleženk - dvakrat več kot v začetku lanskega leta. Število žensk, ki želijo odstranitev prsnih vsadkov v ZDA, je danes že več kot 300 000 žensk na leto. Med leti 2015 in 2018 je ameriško združenje plastičnih kirurgov poročalo o 30 odstotnem povišanju posegov, s katerimi odstranjujejo prsne vsadke - iz 38, 000 primerov na skoraj 50, 000 primerov lansko leto.

Če se na Otoku  za povečanje prsi vsako leto odloči okoli 25, 000 Britank - 3500 žensk kot del rekonstrukcije dojke - se nekateri kirurgi bojijo, da bi se lahko v Veliki Britaniji kmalu soočili s podobnim trendom vse večjega odstranjevanja prsnih vsadkov.

Težave so se pojavljale že v preteklosti

Ta novi pojav pa ni edini v zgodovini prsnih vsadkov. V osemdesetih letih je na tisoče žensk v ZDA in Veliki Britaniji poročalo o podobnih simptomih, ki so jih pripisovale izločanju silikona v njihova telesa. Kemični proizvajalec Dow Corning, ki je takrat ustvaril večino protetičnih vsadkov, je sprva zanikal povezavo in več študij je kazalo, da so prsni vsadki varni. A leta 1998 je zaradi več miljard dolarjev vredne tožbe podjetje bankrotiralo. Nekoliko kasneje, leta 2012 je britanska vlada zahtevala pregled varnosti vsadkov, ki jih je izdelovalo francosko podjetje imenovano Poly Implant Prophèse, ki so bili narejeni iz industrijskega silikona - tistega, s katerim so napolnjene tudi žimnice in so jih vsadili 40 000 Britankam. Tudi ti so se izkazali za problematične. Leta 2014 pa je časopis The Mail on Sunday prvi poročal o pojavu nove oblike raka, ki ga kot kaže sprošča reakcija na določeno vrsto prsnih vsadkov. Šlo je za anaplastični velikocelični limfom ali BIA-ALCL, ki naj bi prizadel eno na 3000 žensk, ki ima vsajen določen tip prsnih vsadkov.

Koliko je žensk, ki trpijo zaradi prsnih vsadkov?

Številka je zagotovo višja, kot si mislimo, a trenutno ni nikakršne raziskave, ki bi pokazala zanesljive podatke. Plastični kirurg Marc Pacifico, ki je vključen v britansko raziskovalno ekipo za reševanje težave, je dejal: ''Nobena študija ni dokazala povezave med silikonskimi vsadki in težavami, o katerih poročajo ženske.'' Na spletnih straneh so pogosto omenjene raziskave, ki kažejo, da ženske s prsnimi vsadki bolj verjetno trpijo za fibromialgijo, artritikom, boleznimi vezivnega tkiva, vključno z lupusom. ''A to so raziskave, ki se zanašajo na vprašalnike, ki niso zanesljivi. Vemo, da ženske, ki jih želijo izpolniti, so tiste, ki so zaskrbljene, kar spremeni rezultate raziskave.''  Pri vseh teh simptomih je dejansko težko odkriti, kaj se v resnici dogaja, pa je povedal dr. Wiliiam Adams, ameriški plastični kirurg, ki vodi raziskavo o bolezni prsnih vsadkov. ''Pacientke so opisale 95 različnih simptomov,'' je dodal. Kljub pomanjkanju dokazov, pa kirurginja Fiona MacNeill iz britanskega združenja plastičnih kirurgov pove: ''Če bi me pred desetimi leti vprašali, ali prsni vsadki lahko povzročajo raka, bi takoj rekla ne. A danes vemo, da ga. Ali lahko vsadki povzročajo še vse te druge težave? Odgovor je preprosto, da še ne vemo.''

Gospod Pacifico se strinja: ''Te ženske trpijo za pravimi realnimi simptomi. Danes se s svojimi pacienti vedno pogovorim o bolezni prsnih vsadkov. Pomembno je, da vedno, da obstaja, preden se odločijo za povečanje prsi.''

Biba pa je dodala, da si s svojo zgodbo želi ženske opozoriti na nevarnosti, ki se lahko pojavijo ob povečanju prsi. ''Obkroženi smo s sporočili, ki nam govorijo, da moramo imeti popoln dekolte, sicer nas moški ne bodo marali. Sama sem mislila, da sem kaj manj ženska, ker moje prsi niso bile popolne. Besna sem nase, ker sem tvegala svoje zdravje in zdravje svojih otrok. Kako sem bila lahko tako neumna?''