Študija, ki je vključevala skoraj 2500 ljudi, ki so okrevali po srčnem infarktu, je pokazala, da lahko tehnike dihanja in raztezanja izboljšajo pretok krvi po telesu in okrepijo srce. Raziskavo je na kongresu v Franciji predstavila skupina Indijskih strokovnjakov, ki je razvila trimesečni program joge za pomoč ljudem, ki okrevajo po operaciji, ki so jo prestali zaradi srčneha infarkta. Udeleženci raziskave, ki so se vsakdan udeležili tečaja joge, kjer so izvajali lahke dihalne vaje in nežno gibanje telessa, so imeli za 16 odstotkov manjše tveganje, da bodo umrli v naslednjih petih letih. Testi so pokazali, da je vadba pomagala, da so srca pacientov bolj učinkovito črpala kri po telesu.

Vodja raziskave profesor Naresh Sen iz bolnišnice Hridaya Ganesha Sunil Memorial Super Speciality v mestu Jaipur je povedal: ''Pacienti, ki so se po operaciji udeležili tri mesečnega programa, ki je bil ustvarjen posebej za zanje, so v svoj vsakdan vključili jutrajno jogo, meditacijo in večerne vaje dihanja, ki so vključevale kombinacijo počasnega in hitrega dihanja. Joga in vaje dihanja lahko pomagajo zmanjšati metabolni stres, zmanjšajo porabo kisika in preprečijo poškodbe srca.''

Raziskava je vključevala paciente, ki so utrpeli najbolj nevarno obliko srčnega infarkta, kjer je bila zamašena ena od glavnih arterij srca. Vsi so prestali operacijo, s katero so jim razširili žilo in uporabili žilno opornico, da so znova vzpostavili pretok krvi. Polovico pacientov so nato poslali na trimesečni program joge, ki je trajal približno uro na dan. Jutranje srečanje je vključevalo telovadbo in meditacijo, večerno srečanje pa vadbo pranajame - dihalne vaje, ki so dobro poznane v Hatha jogi. V naslednjih petih letih je bila stopnja smrtnosti pri tistih, ki so se udeležili tečaja joge, za 16 odstotkov nižja od tistih, ki se ga niso udeležili. Raziskovalci so prav tako ugotovili, da je bila njihova srčna zmogljivost boljša za 11 odstotkov, saj se je izboljšala sposobnost srca za črpanje krvi. Pri tistih, ki niso delali joge, se je srčna zmogljivost povečala le za 4 odstotke. Pozitivni učinki so se pokazali tudi po tem, ko so skušali strokovnjaki upoštevati še nekatere druge razlike med pacienti v skupinah, je povedal profesor Sen.

Profesor Jeremy Pearson iz britanskega združenja za bolezni srca pa je za britanski Mail Online povedal: ''Vadba joge lahko pomaga nadzorovati dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni in bolezni cirkulacije krvi, kot je visok krvni pritisk. Veliko je tudi dokazov, da lahko joga pomaga zmanjšati stres in izboljša naše duševno zdravje, zaradi česar zmanjša možnosti, da bomo delali nezdrave odločitve, kot je kajenje. Prav zato ni nenavadno, da lahko pomaga izboljšati možnosti za preživetje pri tistih, ki so preživeli srčni infarkt. Če se odločite za to ali ne, dejstvo je, da redna telesna vadba in zmanjševanje stresa pozitivno vpliva na vaše srce.''

Joga je praksa, ki jo poznamo že več kot 5000 let in se je razvila v Indiji kot oblika nežnih vaj, tehnik dihanja in lahke meditacije. Za mnoge ljudi je tesno povezana z religijo in filozofijo, a v zahodnih državah temu ni tako. Jogo izvajajo ljudje najrazličnejših narodnosti, rase in prepričanj. Joga je sanskrtska beseda, ki pomeni združenje uma, telesa in duše in ni le fizična praksa, a tudi filozofija. Na tisoče ljudi zahodnega sveta si z njo danes pomaga pri umiritvi uma, odpravljanju stresa in blaženju pritiskov, ki jih prinaša moderno življenje. Vse več dokazov pa je tudi, da lahko joga pomaga pri najrazličnejših težavah, vključno z bolečinami v hrbtu in vratu, zmanjševanju depresije, anksioznosti in še bi lahko naštevali.