Vsakič, ko smo dalj časa izpostavljeni hrupu, to vpliva na naše počutje in koncentracijo. Če je hrup močnejši ali smo mu izpostavljeni daljše obdobje, pa so lahko posledice še precej hujše. Hrup lahko začasno ali trajno poškoduje sluh.

Po podatkih NIJZ v Sloveniji okoli 12 % mladostnikov posluša glasbo prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe tako pogosto in glasno, da pri njih lahko pričakujemo pojav trajnih poškodb sluha. Hrup ne povzroča le okvar sluha, temveč tudi druge škodljive učinke na človeški organizem, pojavijo pa se lahko že pri nižjih ravneh hrupa, kot okvare sluha (od 30 do 70dB).

V raziskavi Babisch in Ising iz leta 1992 je bil postavljen sum, da je tveganje za miokardni infarkt za osebe, ki živijo v bližini cest, kjer je hrup nad 65-70 dB(A) podnevi in cca. 20 % nižji ponoči, 20 % višje kot pri ljudeh, ki živijo na mirnejših območjih.

Simptomi daljše izpostavljenosti prehrupnemu okolju:

- motnje v sporazumevanju,
- kvalitativne motnje spanja (prebujanje, plitkejše spanje),
- utrujenost,
- motnje koncentracije in pozornosti,
- zmanjšana delovna učinkovitost,
- bolezni dihal (kronični bronhitis, bronhialna astma),
- bolezni prebavil (vnetje sluznice želodca, rana na želodcu),
- oslabljen imunski sistem,
- duševne motnje.

Zdravniki opozarjajo na povečanje poškodb sluha pri otrocih in mladostnikih. Poškodbe najverjetneje nastanejo kot posledica večkratne izpostavljenosti otrok in mladih preglasnim zvočnim učinkom, hrupu in preglasni glasbi.

Približno tretjina delavcev v Evropi (več kot 60 milijonov ljudi) je izpostavljena hrupu več kot četrtino svojega delovnega časa. Izguba sluha zaradi hrupa je še vedno ena najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi, saj obsega okoli tretjino vseh bolezni pri delu.

Ko smo že omenili, obstajajo dokazi, da izpostavljenost hrupu vpliva na kardiovaskularni sistem, to pa povzroči sproščanje adrenalina, ki je povezan s stresom ter zvišanje krvnega tlaka. Kar pomeni, da je lahko hrup pri delu, tudi na precej nizkih stopnjah, dejavnik stresa pri delu.

Hrup pri delu prav tako poveča tveganje nezgod, saj visoke stopnje hrupa osebju otežujejo poslušanje in medsebojno komuniciranje.

Kako ukrepati?

Najboljša preventiva je izogibanje hrupu, a če te možnosti ni, se je treba pred hrupom zaščititi s ščitniki. Na voljo so različne vrste protihrupne zaščite delavcev, ki se uporabljajo v hrupnih okoljih. Vendar pa večina teh izdelkov ni prijetna za nošenje, ni higienična, poslabša razumevanje, zato se je delavci pogosto izogibajo - čeprav vedo, da obstaja nevarnost, da si poškodujejo sluh.

Ena od možnosti preventive je, da poskusite zavestno poskrbeti za obdobja tišine, ko ne boste poslušali prav ničesar, temveč raje prebrali knjigo ali se odpravili v naravo, kjer je okolica le bolj mirna kot v mestu. Od časa do časa pa si dajte pregledati sluh, da ne boste zaradi vedno večje glasnosti tvegali dolgotrajne okvare sluha.