Da se tveganje za bolezni srca in ožilja celo pri dolgotrajnem in pogostem kajenju po prenehanju zmanjša za 39 odstotkov, so ugotovili raziskovalci ameriškega univerzitetnega kliničnega centra Vanderbilt. Toda tveganje nato še vedno ni enako, kot ga ima podobna oseba, ki ni nikoli kadila. To se zgodi šele vsaj pet do deset let po prenehanju kajenja, morda pa celo 25 let kasneje, poročajo v medicinski reviji Journal of the American Medical Association (JAMA).

Raziskovalci omenjajo podatek, da je kajenje v ZDA vzrok za 20 odstotkov smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Portal EurekAlert citira eno od avtoric študije dr. Hilary Tindle, ki pravi: “Kardiovaskularni sistem se po prenehanju kajenja začne zdraviti relativno hitro, celo pri tistih, ki so veliko kadili dolgo časa. Toda popolno okrevanje lahko traja kar nekaj let, zato je najboljše, da ugasnete cigareto prav ta trenutek in tako nekaj naredite za zdravje svojega srca in ožilja.”

Njena ekipa je delala s podatki dolgoročne študije, ki se imenuje Framington Heart Study. Začela se je leta 1948 in vključuje moške in ženske iz ameriškega mesta Framington, trenutno so v njej že otroci in vnuki tistih, ki so se vključili na samem pričetku. Raziskovalcem je to omogočilo, da so vzeli podatke 8770 ljudi med leti 1954 in 2014. S tem so lahko ugotovili tudi, kakšne so posledice dolgotrajnega kajenja in kaj se zgodi, ko takšen kadilec opusti svojo navado.  

NIJZ kot druge dejavnike tveganja za pojav bolezni srca in ožilja omenja povišan krvni tlak, holesterol in krvni sladkor, prekomerno telesno težo, pomanjkanje gibanja in stres. Seveda se tveganje povečuje s starostjo.

Okoli 70 snovi v cigaretah je rakotvornih

Inštitut opozarja tudi na posledice pasivnega kajenja. “Kjer kadijo kadilci tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim in iste škodljive snovi. Tobačni dim vsebuje več kot sedem tisoč različnih kemičnih snovi, stotine teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka.” Pravzaprav lahko dolgotrajno pasivno kajenje privede do istih bolezni kot pri kadilcih.

Zelo škodi otrokom, ki lahko zaradi izpostavljenosti pogosteje zbolevajo. “Njihova pljuča se slabše razvijejo, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, imajo hujše in pogostejše napade astme, pogostejša vnetja srednjega ušesa in komplikacije teh vnetij. Pasivno kajenje je lahko celo vzrok nenadne smrti dojenčka. Pasivno kajenje nosečnice škodi zdravju še nerojenega otroka.”

Kot piše na strani Onkološkega inštituta, je rak pljuč drugi najpogostejši rak na svetu. Kajenje verjetnost nastanka poveča do 30-krat. Kot pri bolezni srca in ožilja, se začne zmanjševati ob prenehanju, a se še kar nekaj let ne izenači s tveganjem nekadilca. Tudi oni opozarjajo, da tveganje povečuje pasivno kajenje, in sicer za 20 odstotkov.